Boris Pahor – »slovensko pišoči italijanski književnik«?

Pod oznako »slovensko pišoči italijanski književniki« si lahko predstavljamo marsikaj, a da bi v tej skupini našli denimo Borisa Pahorja, se verjetno zdi marsikomu nesprejemljivo. Zagotovo to velja za avtorje članka o vprašljivi veljavnosti razvrščanja del o književnikih in književnicah v Splošnem geslovniku Cobiss.si (SGC), to so prof. dr.Alenka Šauperl in izr. prof. dr. Andrej Blatnik z Oddelka za bibliotekarstvo ljubljanske Filozofske fakultete, samostojni tolmač in prevajalec Ravel Kodrič ter bibliotekarka v tržaški Narodni in študijski knjižnici Ksenija Majovski.

V članku, objavljenem na portalu Knjižničarske novice, so avtorji opozorili, da je SGC v slovenski knjižnični katalog uvedel za slovenske razmere nenavadno odločitev o predmetnem označevanju del slovenskih literarnih ustvarjalcev iz Italije. Predmetne oznake, zbrane v SGC, ki je kontrolirani slovar, naj bi knjižničarjem olajšale opredeljevanje vsebine knjige oz.enote, ki jo popisujejo, uporabnikom pa pomagale, da prej pridejo do želene vsebine. Toda predmetna oznaka »slovensko pišoči italijanski književniki« s sabo prinaša vrsto pomislekov, na katere opozarjajo avtorji članka.

»Težko si je predstavljati, da bi denimo Boris Pahor sprejel razvrstitev med italijanske književnike, potem ko se je vse življenje boril za ohranitev in priznanje svojega maternega jezika v Trstu in zamejstvu, in to kljub težavam z oblastmi, ki so se zvrstile v stoletju njegovega življenja,« so zapisali Šauperl, Blatnik, Kodrič in Majovski. »Podobno najbrž velja tudi za italijanske književnike, ki delujejo v Sloveniji.« Kot primer navajajo Isabello Flego, na Hrvaškem rojeno Koprčanko, ki piše v italijanščini.

Četverici je odgovoril Matjaž Zalokar, urednik SGC med letoma 2002 in 2021, debati pa sta se na diskusijskem forumu Slovlit pridružila še Miran Hladnik in Marko Juvan, redna profesorja za slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko FF UL, ki pomislekov ne minimizirata. Za mnenje smo prosili tudi tržaškega slovenista in literarnega zgodovinarja Mirana Košuto.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku