»Bom volil, a priznam, mi je težko«

Ves pogovor se je odvil ob mizici pred obljudenim barom sredi Trsta. Petdeset minut je trajalo in noben natakar ni pristopil. Kdo ve, če bi bilo drugače, ko bi bil Roberto Antonione še vedno predsednik dežele, parlamentarec ali državni sekretar, ne pa »zgolj« generalni sekretar Srednjeevropske pobude.

Morda je vprašanje neumno, a vseeno: boste 26. maja šli volit?

Vprašanje ni banalno, odgovor ni samoumeven, ker se za neudeležbo odloča lep del volivcev. Mislim, da bom šel volit, a priznam, da mi bo težko. Ponudba ni taka, da bi se je veselil.

Govorite o Italiji ali o celotni EU?

Govorim o Italiji, ker pač volim v Italiji. Bi pa to veljajo za vse države t. i. demokratičnega Zahoda. Ta sistem je v krizi.

A pravijo, da so te volitve pomembne zaradi ... Suverenistov. Da, ti naj bi ogrožali temelje EU. Res je, doživljamo krizo multilateralizma. Izstopajoč primer je brexit, ki je bil še pred petimi leti nepredstavljiv. Prav tako si do nedavnega nihče ni mogel predstavljati, da bodo ZDA tako spremenile odnos do zaveznikov. Do nastopa Trumpa so iskale skupne rešitve, na primer v Natu, zdaj pa velja pravilo: najprej Amerika. Menim, da v globaliziranem svetu, ki je poln tehnoloških in znanstvenih izzivov, nacionalizem ni pravi pristop.

Kdaj je v EU umanjkal čut za skupno odločanje?

Javno mnenje je bilo do leta 2005 zelo naklonjeno ideji združene Evrope. Mnogim se je zdelo koristno, da se države odrečejo delu suverenosti. Potem so se začele napake. Prvi primer je Grčija. Evropa se je odločila, da bo kaznovala slabo delo tamkajšnjih vlad, se pa ni hotela zavedeti, da kaznuje nekrive državljane.

Celoten intervju objavljamo v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.