Bodisi v Sloveniji kot v Italiji vse manj novorojenčkov

Po najnovejših podatkih slovenskega (Surs) in italijanskega statističnega urada (Istat) se je trend padca rodnosti nadaljeval tudi v letu 2023. To je vse prej kot spodbudno, saj vse manjše število novorojenčkov ob vse višji povprečni starosti prebivalstva predstavlja grožnjo za državna gospodarstva in za naravno obnavljanje prebivalstva.

Padajo negativni rekordi

V Sloveniji se je lani po začasnih podatkih statističnega urada rodilo 16.800 otrok, kar je najmanj od začetka beleženja podatkov leta 1922. V Italiji po še ne dokončnih podatkih Istata za prvo polovico leta se je v obdobju med januarjem in junijem lani rodilo približno 3500 otrok manj kot v istem obdobju leta 2022, v katerem se je prvič v zgodovini v Italiji rodilo manj kot 400.000 otrok. Po bumu iz leta 2008, ko so zabeležili najvišjo nataliteto od začetka 21. stoletja (576.659 otrok), se je število rojstev v Italiji zmanjšalo za 31,8 odstotka.

Povprečna rodnost prenizka

Eden izmed razlogov za zmanjšanje povprečne rodnosti v zadnjem času tako v Sloveniji kot v Italiji je zmanjšanje števila žensk v rodni dobi, torej starih med 15 in 49 let. Njihovo število se je med letoma 2000 in 2022 zmanjšalo za 18 odstotkov, je sporočil Surs. To je posledica t. i. obdobja baby busta oz. dobe med 1976 do 1995, ko se je rodnost zmanjševala neprekinjeno. V letu 1995 je v Italiji namreč stopnja rodnosti (število otrok, ki jih v rodnem obdobju v povprečju rodi ženska) znašala 1,19, kar je najnižja vrednost, ki jo je Istat kdaj zabeležil. V Sloveniji je istega leta mediana števila otrok na žensko bila 1,29, najnižjo vrednost pa so dosegli osem let kasneje (1,20).

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.