Besedi Primorskega dnevnika za leto 2024 vidnost oz. prepoznavnost

Če so bile ključne besede na občnih zborih Zadruge Primorski dnevnik v prejšnjih letih reorganizacija, ambicija, digitalni prehod in konsolidacija novosti, sta bili besedi letošnjega občnega zbora, ki je 22. aprila potekal v Prosvetnem domu na Opčinah, vidnost oz. prepoznavnost. Časopis je namreč v prejšnjih mesecih gostil predsednico Državnega zbora Republike Slovenije Urško Klakočar Zupančič, dalje člane komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, objavil ekskluzivni intervju s slovensko predsednico Natašo Pirc Musar, se udeležil sprejema ob 20-letnici članstva Slovenije v Evropski uniji, skupaj s tržaškim italijanskim dnevnikom Il Piccolo objavil dopisa italijanskega predsednika Sergia Mattarelle in bivšega slovenskega predsednika Boruta Pahorja ob nedavnem prejemu častnega doktorata Univerze v Trstu ter doživel obisk kar nekaj italijanskih šol. Ob tem je med redkimi mediji, ki je ohranil stabilno prodajo, vsekakor je razvoj, tudi v znamenju krepitve spletne strani ob hkratnem ohranjanju pozornosti do tiskane izdaje stalnica njegovega delovanja, osnovna drža pa neodvisnost pri poročanju. To je bilo slišati na ponedeljkovem občnem zboru, na katerem so prisotni člani (33 na 1882) izglasovali bilanco za leto 2023 v višini 502.475 evrov ter potrdili dosedanji nadzorni odbor, ki ga bodo še naprej sestavljali Boris Valentič, Tjaša Svara in Roberto Gantar, namestnika pa bosta Jana Legiša in Igor Rebula.

Poročila so podali predsednik zadruge Igor Kocijančič, član nadzornega odbora Roberto Gantar ter predsednik Družbe za založniške pobude DZP-Prae Aleksander Koren in odgovorni urednik Primorskega dnevnika Igor Devetak. V preteklem letu so v zvezi s trendom negativnega salda med novimi članstvi in upadom starih prvič zabeležili premik v pozitivno smer, saj so izločili 48 preminulih članov, v zadrugo pa se je včlanilo 26 novih, kar je bržkone prvi konkreten rezultat vidnejše oglaševalne kampanje. DZP-Prae je s soglasjem zadruge začela postopek za odkup prvega in drugega nadstropja na zgodovinskem sedežu v Ul. Montecchi 6. Nasploh se beležita izboljšanje finančnega stanja in stabilizacija javnih prispevkov, čeprav bo zaradi dejstva, da je deželna vlada Furlanije - Julijske krajine pri porazdelitvi državnih sredstev za Slovence v Italiji zmanjšala prispevek za Primorski dnevnik, v prihodnje v bilanci izguba. Stabilizacija financ, h kateri prispevata tudi stabilna prodaja in minimalen upad naročnin, je omogočila bolj dolgoročno vlaganje v tehnologijo in kadre, nadpovprečen odziv zlasti pri italijanskih šolah pa je beležil projekt Črni plamen. Načrtuje se vzpostavitev spletnega uredništva, katerega namen je širjenje branosti med Slovenci v Italiji, predvsem med mlajšimi, ki morajo biti ciljna publika, če se želi imeti prihodnost. Prav tako je treba okrepiti tiskano izdajo. Glede kadrov se je na razpis za eno mesto novinarja prijavilo kar 23 kandidatov, iz katerih se lahko pridobi tako novega novinarja za zapolnitev trenutno praznega mesta kot tudi izbira potencialne nove sodelavce, je bilo rečeno na občnem zboru.