Besede opravičila na svečanosti v Gonarsu

»V našem slovarju obstaja izraz, ki je tako preprost kolikor močan in se glasi: »Opravičujem se«. Kar ne pomeni izbrisati preteklosti, saj preteklost ostane in jo je treba brati, ampak pomeni opravičiti se za storjene napake in za povzročene nedolžne žrtve. Danes je Italija svobodna in demokratična država, ki ima moč in voljo priznati nečedna dejanja, ki zaznamujejo njeno preteklost.« Te besede je na današnji svečanosti v furlanskem Gonarsu, ki je potekala najprej pri grobnici internirancev na pokopališču, nato pa pri obeležju na kraju, kjer je med drugo svetovno vojno stalo fašistično taborišče za slovenske in hrvaške internirance, izrekel predsednik deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine Mauro Bordin, ki je skupaj s predstavniki Republike Slovenije, krajevne občine in videmskega Vsedržavnega združenja partizanov Italije-ANPI počastil spomin na 471 internirancev, ki so v tem taborišču izgubili življenje, s polaganjem vencev in priložnostnimi nagovori.

Ob besedah opravičila je predsednik deželnega parlamenta opozoril na današnje medsebojno spoštovanje in sodelovanje med Italijo, Slovenijo in Hrvaško ter na to, kako je možno premostiti negativne dogodke iz preteklosti, da se oblikujejo pogoji za sodelovanje med narodi. Župan Gonarsa Ivan Diego Boemo pa je med drugim poudaril potrebo po pozornosti do mladih, da bi le-ti razumeli zgodovino in prepoznali napake.

Republiko Slovenijo je skupaj z generalnim konzulom v Trstu Gregorjem Šucem v Gonarsu zastopala državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki je spomnila, kako ob 1. novembru navadno rečemo: »Nikoli več vojne«, vendar »ta naš nikoli več je vse bolj tanek in prazen. Vse bolj nas preganja in mori in postavlja na laž tisti vedno znova.« Preteklosti ne moremo spremeniti in nihče od nas ne zna preprečiti vojne, saj je vsak od nas veliko premajhen in prešibak, je še dejala. Ampak še vedno smo odgovorni in rišemo vojno, ko dopuščamo ustvarjanje novih delitev, ko dovolimo razčlovečenje migrantov ter besede, da je npr. raketiranje bolnišnice nujno zlo. »Prosimo vas, spomnimo se naših babic in dedkov. Spomnimo se, da jim je bilo težko. Reči besedo, dvigniti glavo in roko za demokracijo, svobodo in mir. Pa so to vseeno storili. Čeprav so vedeli, da je lahko cena za njihov pogum strašna. Čeprav so v Gonarsu in na drugih strašnih krajih mnogi to ceno tudi plačali. Rišimo mir,« je zaključila državna sekretarka.

Predsednica videmske sekcije VZPI-ANPI Antonella Lestani je med drugim opozorila, da v času, ko se obnavljajo stare in nove oblike nacionalizma, rasizma, iredentizma ter celo fašizma in nacizma, je treba zbrati pogum in nedvoumno povedati, da je bila italijanska invazija na Jugoslavijo zločinsko dejanje ter da sta za zlo odgovorna italijanski fašizem in nemški nacizem. Prav tako je opozorila, kako zgodba o fašističnih taboriščih ni dosegla javne prepoznavnosti, primerljive s holokavstom in da smo še vedno priča izogibanju priznanju krivde Italije v drugi svetovni vojni. Danes pa se ponovno vračajo konflikti, spričo katerih je treba ponovno potrditi moč povezave med mirom in demokracijo, je prepričana videmska predsednica VZPI-ANPI, medtem ko je hrvaška generalna konzulka v Trstu Nevenka Grdinić v svojem pismu zapisala, da zgodovinskih dejstev ni mogoče spreminjati, vsekakor je pomembno vedeti, da tudi v najtemnejših trenutkih zgodovine obstajajo dovolj pogumni ljudje, ki ne gledajo ravnodušno na trpljenje soljudi in si prizadevajo za njihovo zaščito ne glede na tveganje. S to kolektivno zavestjo je mogoče premagati zlo, sovraštvo, predsodke in ravnodušnost, je prepričana hrvaška generalna konzulka.

Predstavniki slovenskega generalnega konzulata in slovenskih borčevskih združenj so drugače danes položili venec tudi ob obeležje na kraju nekdanjega fašističnega taborišča v Viscu, v četrtek pa so obiskali kraje spomina v Benečiji in Reziji.