Arktični ocean bi lahko septembra prvič ostal brez ledu

Podnebna katastrofa že udarja po vseh koncih sveta. Zelo kmalu bi spremembe zemeljskega podnebja lahko konkretno prizadele tudi Arktiko. Raziskovalci pod vodstvom Alexandre Jahn z Univerze Kolorada v Boulderju v ZDA so ugotovili, da bi Arktični ocean lahko septembra letos ostal brez ledu. Prvič po najmanj 80.000 letih, če ne celo po več kot 115.000 letih.

Avtorji študije so tudi zapisali, da bo Arktika septembra med letoma 2035 in 2067 praviloma brez ledu. Meritve kažejo namreč, da je september mesec z najmanj plavajočega ledu na Arktiki. V 80. letih prejšnjega stoletja je led v septembru praviloma prekrival 5,5 milijona kvadratnih kilometrov Arktičnega oceana. Od začetka meritev leta 1978 se velikost ledene plošče na območju v povprečju zmanjšuje za 78.000 kvadratnih kilometrov na leto. Arktika brez ledu pomeni manj kot 1 milijon kvadratnih kilometrov morskega ledu.

Znanstveniki so v rezultatih raziskave, ki je na voljo brezplačno na spletni strani znanstvene revije Nature Reviews Earth & Environment, tudi zapisali, da je količina ledu zelo odvisna od podnebnih sprememb in vremena. Segrevanje zemeljske atmosfere pod dvema stopinjama Celzija v primerjavi s predindustrijskim obdobjem bi pomenilo, da bi Arktika brez ledu bila izjema. S segrevanjem pod poldrugo stopinjo bi se lahko stanje v Arktičnem oceanu spet izboljšalo s povratkom na predkatastrofalne pogoje.

Podnebna katastrofa je, kot smo uvodoma omenili in kot nas spominjajo reportaže iz vseh koncev sveta, itak že v teku. Včeraj je podnebni oddelek evropskega satelitskega programa Copernicus C3S objavil podatke o svetovnih temperaturah preteklega meseca februarja. Ta je bil najtoplejši februar od začetka meritev. V tiskovnem sporočilu evropske agencije so opozorili na dejstvo, da je od junija 2023 vsak mesec najtoplejši v primerjavi s preteklimi. Torej, enostavneje, junij je bil najtoplejši v zgodovini. Od takrat pa padajo rekordi za vsak mesec.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.