Antifašizma v ustavi ne vidi le tisti, ki ga hoče spregledati

Predsednik senata Ignazio Benito Maria La Russa je pred bližajočim 25. aprilom, ko v Italiji praznujemo dan osvoboditve, dodal še en kamenček v mozaik, sestavljen iz sprenevedanja, potvarjanja zgodovine, odkritega zaničevanja odporništva in niti ne toliko prikritega prizadevanja za rehabilitacijo fašizma.

La Russa, ki zaseda drugi najvišji državniški položaj v ureditvi italijanske republike in je ob nastopu poudarjal, da bo skušal biti »predsednik vseh«, je tokrat v neformalnem pogovoru v baru senata podčrtal, da »v ustavi ni besede antifašizem«. Ob tem je pripomnil, da meni, da je temu botrovalo dejstvo, da »zmernejše stranke niso hotele narediti tega darila Komunistični partiji Italije in Sovjetski zvezi«.

V italijanski ustavi antifašizem res ni izrecno omenjen. A težko je v njej najti člen, ki ne bi izražal in branil vrednot, ki so v popolnem nasprotju s samo sržjo fašistične ideologije. Republika. Demokracija. Suverenost ljudstva. Nedotakljive človekove pravice. Politična, gospodarska in družbena solidarnost. Enako družbeno dostojanstvo vseh državljanov. Enakost pred zakonom - ne glede na spol, raso, vero, politično prepričanje, osebni ali družbeni položaj. Še bi lahko naštevali. In kaj drugega so vse te v ustavo zapisane vrednote in načela, ki jih je fašizem načrtno in sistematično kršil, če ne - antifašizem?

Predsednik senata La Russa je pri tem gladko odmislil tudi XII. končno določbo italijanske ustave, po kateri je reorganizacija razpuščene fašistične stranke - v kateri koli obliki - prepovedana. Antifašizma v italijanski ustavi res ne manjka, spregleda ga lahko samo nekdo, ki ga noče videti.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.