Vsedržaven, državen ali nacionalen?

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
jezik@primorski.eu

Kdaj rečemo, da je kaj vsedržavno? Vtis imam, da ta pridevnik bolje ponazarja celoto države kot pridevnik državen, ki lahko pomeni, da je nekaj last države, ali pridevnik nacionalen, ki je tujka in lahko pomeni tudi naroden. Hvala!

Pridevniki, ki jih navajate, so delni sinonimi oz. sopomenke. Njihov pomen je torej delno prekriven: v nekaterih besednih zvezah (kolokacijah) so prosto zamenljivi, v drugih pa ne.

Vsi štirje pridevniki iz vašega vprašanja (vsedržaven, državen, nacionalen in naroden) – dodajmo še pridevnik javen – so knjižni: to preverimo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ2) na portalu www.fran.si. Če je pridevnik uslovarjen in ob sebi nima kvalifikatorja nar. (narečno) ali pog. (pogovorno), pomeni, da velja za knjižnega in se torej povsem nezaznamovano uporablja v formalnem, pisnem sporazumevanju.

Kako se ti pridevniki razlikujejo?

Kakor človeka spoznaš po njegovih prijateljih in prijateljicah, tako besedo (in njen pomen) spoznaš po kolokacijah – torej po drugih besedah, s katerimi se pogosto povezuje. Informacije o značilnih kolokacijah najlažje preverimo v Kolokacijskem slovarju sodobne slovenščine, če pa primerjamo dve besedi oz. leksema, si najhitreje pomagamo s Slovarjem sopomenk sodobne slovenščine.

Pri paru vsedržaven : nacionalen hitro opazimo, da se pridevnik vsedržaven v sodobnih besedilih (recimo po letu 2010) uporablja predvsem ob samostalnikih stavka, nemir in shod. Druge kolokacije so starejše oz. vzete iz besedil, ki izhajajo v Italiji: vsedržavni tajnik X stranke in vsedržavni dnevnik sta sicer še razumljivi, vendar nekoliko neobičajni, eksotični besedni zvezi. Po podatkih iz korpusa Gigafida raba pridevnika vsedržaven upada.

Pridevnik državen se nanaša bolj na državo in njen aparat, zato se pogosto uporablja v strokovni terminologiji in stalnih besednih zvezah: državni zbor (zgornji dom slovenskega parlamenta), državni svet (spodnji dom slovenskega parlamenta), d. organi, d. proračun, d. sekretar (pomočnik oz. namestnik ministra), d. tožilec. Imamo pa tudi državna prvenstva in posledično državne prvake in prvakinje – čeprav tekmovanj ne organizira država, ampak področna športna zveza.

Pridevnik nacionalen je zelo pogost. Uporabljamo ga takrat, ko želimo povedati, da nekaj zadeva celotno območje države, ni pa nujno povezano z državnim aparatom: tako imamo npr. nacionalne interese, n. varnost, n. medije. Nasprotje nacionalnega v tem smislu ni zasebno, temveč lokalno: l. interesi, l. mediji. Pridevnik naroden pa se nanaša na osebno identifikacijo z neko skupnostjo, ne glede na državo, v kateri posameznik ali posameznica živi (n. skupnost), ali se uporablja kot delna sopomenka za pridevnik ljudski (n. noša).