Slovenski zapis gasilskega letala

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
Na vaša vprašanja bodo odgovarjali jezikoslovke in jezikoslovec SLORI-jeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič, Andreja Kalc, Maja Melinc Mlekuž in Damjan Popič.

jezik@primorski.eu

Dober dan, vsi upamo, da so požari za nami! Najprej podporo vsem, ki jih je nesreča prizadela, in velika zahvala gasilcem in gasilkam in vsem, ki so pomagali! Zdaj pa vprašanje. Brali smo, da so požar gasila tudi letala: enkrat so bili to Canadairi, enkrat candairi in enkrat kanaderi. Kaj je prav?

V teh težkih trenutkih je najprej na mestu poklon vsem, ki so kakorkoli priskočili na pomoč v trenutkih groze in obupa. Čeprav se novinarji in novinarke niso neposredno spopadali z ognjem, se vendarle opravljali težko, tudi nevarno delo, zato da smo bili sproti obveščeni o ukrepih in smo lahko spremljali dogajanje. Delo v takih pogojih zahteva od vseh udeleženih veliko znanja, spretnosti in hladnokrvnosti, saj gasilci nimajo časa, da bi navodila iskali v kakem priročniku, novinarji pa ne morejo vsake besede preverjati v slovarju ali se posvetovati z lektorji.

V primeru Canadaira, canadaira in kanadera si tudi sicer ne moremo kaj dosti pomagati z normativnimi priročniki (slovarji) za slovenski jezik, saj ti leksemi tam (še) niso obravnavani, v deskriptivnih korpusnih virih pa je zadetkov zelo malo. Razlog je preprost: Slovenije doslej tako uničujoč požar še ni zajel. Zaradi podnebnih sprememb, ki prinašajo vse bolj sušna in vroča poletja, pa se bodo morali tudi priročniki in orodja prilagoditi novim razmeram.

Pomagati si moramo torej z drugimi sorodnimi primeri. Najbolj znan je primer Coca-cole, coca-cole in kokakole. Ta izhaja še iz časov samoupravljanja in realsocializma, ko je bila slovenska družba manj pozorna do pojmov, kot so blagovna znamka (brand), trženje (marketing) in lastnina nasploh. Zato so takrat jezikoslovci kar vsevprek svetovali (in celo zahtevali) pisanje z malo začetnico in, kjer se je le dalo, tudi podomačevanje. Tako smo dobili kokakolo, aspirin, fiata, (programski jezik) paskal, (mersko enoto) njuton itd.

Časi so se spremenili in ko si je nekdo domislil, da bi lahko svetovni gigant Microsoft, ki po celem svetu trži Windowse, v Sloveniji prodajal Okna (ali celo okna), je vprašanje spet postalo aktualno. Nekateri jezikoslovci še vztrajajo pri svojem, a družba se razvija v drugo smer. In tudi tisti strokovnjaki, ki nismo zagovorniki divjega liberalkapitalizma, razumemo, da so tržni proizvodi intelektualna lastnina in stvaritve: zakaj si Botticellijeva Pomlad zasluži veliko začetnico, cepivo Comirnaty, ki sta ga po letih raziskav izumila in patentirala Ugur Sahin in Özlem Türeci, pa naj bi se zapisovalo z malo začetnico ali se celo podomačevalo (komirnati)?

Debata med jezikoslovci je še vroča, enoznačnih in dokončnih rešitev ni, imamo pa nekaj zdravorazumskih smernic. Takole bomo rekli:

– če mislimo na podjetje, uporabljamo veliko začetnico in izvoren zapis: Coca-cola (Company), Fiat (S.p.A.), BioNTech (SE), Canadair (Ltd.), Adidas (AG);

– če mislimo na proizvod, uporabljamo malo začetnico, če znamka (brand) ni izrecno omenjena: vozi se s fiatom – vozi avtomobil znamke Fiat; priletel je canadair – priletelo je letalo znamke Canadair;

– če mislimo na vrsto, tip proizvoda in nas pri tem ne zanima, ali gre za točno določeno znamko ali ne, lahko zapis tudi podomačujemo: pitje kokakole ogroža zdravje (= pitje vseh sladkih gaziranih pijač s karamelo); požar gasi kanader (= letalo, ki se uporablja za zračno gašenje požarov); obuj si adidaske (= telovadne copate, teniske); ob glavobolu vzemi aspirin (= protibolečinsko tableto).