Saherco, prosim!

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
jezik@primorski.eu

Pozdravljeni, kako v slovenščini rečemo avstrijski »Sachertorte«? V slovenskih receptih največkrat naletim na »Sacher torto«, je to pravilno? Kaj pa »Sacherjeva« ali »saherjeva torta«?

Vsi prevodi, ki jih predlagate, so ustrezni. Poglejmo si, zakaj. Začnimo pri pridevnikih na -ov/-ev ali -in, ki ne zaznamujejo vselej svojine, temveč tudi vrsto, npr. bezgov čaj, natrijev klorid. Pravopis iz leta 2001 za pridevnike, izpeljane iz lastnih imen, priporoča zapis z malo začetnico, kadar ti pomenijo vrstnost: so predvsem imena rastlin, bolezni, delov telesa in izumov, npr. zoisova zvončica, alzheimerjeva bolezen, ahilova tetiva in voltov člen. Vendar pa lahko te izraze po predlogu novega pravopisa pišemo tudi z veliko začetnico, torej Zoisova zvončica, Alzheimerjeva bolezen, Ahilova tetiva in Voltov člen. Podobno lahko z veliko ali malo začetnico zapisujemo pridevnike v stalnih besednih zvezah s prenesenim pomenom, recimo Pirova/pirova zmaga (tj. zmaga, ki je glede na velike žrtve malo vredna), medtem ko svojilne pridevnike iz lastnih imen, ki zaznamujejo duhovno last, pišemo z veliko: Pitagorov izrek. (SP 2001 § 115, 157–159, SP 8.0 § 203–207).

Novi pravopis opisanim kategorijam dodaja dve posebni skupini. Najprej stalne zveze, v katerih so pridevniki izgubili prvotni pomen svojine in jih pišemo z malo začetnico, npr. marijini laski, venerin griček. In podomačeno pisane pridevnike, izpeljane iz lastnih imen, pri katerih se je identifikacija s prvotnim lastnim imenom tudi že izgubila: Kneippovo/knajpovo zdravljenje, Dieselov/dizlov motor (SP 8.0 § 207). Torej bomo rekli Sacherjeva torta, kadar bomo želeli poudariti, da je recept za torto izvorno »last« kuharja Franza Sacherja, še pogosteje pa bomo verjetno naročili kar saherjevo torto, saj bomo tako izpostavili vrsto želene torte.

V primeru Sacher torta pa gre za samostalniško besedno zvezo, ki jo sestavljata samostalniško jedro in prilastek (nepridevnik), natančneje lastnoimenski samostalnik Sacher. Po določilih tradicionalne slovnice naj bi na levi strani v samostalniški zvezi lahko stal le ujemalni pridevniški prilastek, zato je SP 2001 za zloženke z lastnim imenom priporočal zapis skupaj (npr. Slovenijašport) oziroma, kadar je to mogoče, s pridevniško tvorjenko, npr. Sacher torta → torta Sacher/Sacherjeva/saherjeva torta. A ker raba smernicam navkljub izkazuje izrazit porast struktur s samostalniškim levim prilastkom (npr. Erasmus izmenjava, Windows program), novi pravopis že predvideva tudi pojav lastnega imena v pridevniški rabi, npr. Sacher torta. Če sklenemo, ni nobena rešitev napačna: razlikujejo se zgolj po tradicionalnosti, z vidika katere je struktura s prilastkom na desni strani jedra najbolj zaželena.