»Vrnitev k življenju« s Traviato

»Vračam se k življenju!« poje Violetta Valery v zadnjih trenutkih opere Traviata. Te besede so znamenje njene moralne zmage nad boleznijo in Verdijeva mojstrovina je v določenem smislu opera preroda, odkar je pred leti »krstila« po požaru obnovljeno gledališče La Fenice v Benetkah. Danes bo odprla vrata tržaškega gledališča Verdi (do 3. julija), izven abonmaja in v že znani postavitvi režiserja Mariana Bauduina, s katero je gledališče gostovalo tudi na Japonskem. Pravzaprav ne bo ravno ista, saj so nova varnostna pravila vsilila priredbo, ki omogoča potrebno razdaljo med pevci. V strastni ljubezenski zgodbi je odmaknjena drža precej nenavadna, izziv pa je lahko tudi vabilo k iskanju aktualnih podtekstov, kot je v prejšnjih mesecih že dokazala na primer reška uprizoritev te opere, kjer so plexi stene postale vidno znamenje nemogoče ljubezni in osamljenosti.

Protagonisti tržaške Traviate bodo španska sopranistka Ruth Iniesta, tenorist Marco Ciaponi v vlogi Alfreda, Angelo Veccia kot Germont. Pevka v glavni vlogi je vsestranska umetnica, ki je študirala ples (tudi flamenko), klavir in petje. Poleti bo nastopila v veronski Areni v operi Turandot, na pevskem področju pa nima meja, saj je zelo dejavna tudi na področju zarzuele, operete in jazz glasbe. Dirigiral bo Michelangelo Mazza, ki bo 8. avgusta nastopil tudi na Festivalu Ljubljana, ko bo na Kongresnem trgu vodil pričakovani operni večer z Anno Netrebko.

Verdijeva opera o neusojeni ljubezni in o predsodkih ozkogledne, malomeščanske družbe, ki jih je tudi sam skladatelj doživel, je ena najbolj priljubljenih in izvajanih na svetu. Navdihnila sta jo resnična zgodba in roman Alexandra Dumasa Dama s kamelijami.