Vrednost njenega življenja

Letos mineva sedemdeset let od smrti Alme Karlin, svetovne popotnice in pisateljice, ki je preživela dve svetovni vojni, vmes potovala in spoznavala svet; na kar osem let dolgo potovanje okoli sveta se je odpravila iz Trsta. Na njeni poti ji bomo vsakih 14 dni delali družbo s prispevki Marka Gavriloskega.(ur.)

Majski cvetovi češenj so se že osipali in se umikali zelenim plodovom, ko se je Alma M. Karlin leta 1945 vračala proti domu. Rojstno vilo so porušili v enem izmed bombnih napadov. Tudi mogočnih topolov ni bilo več in pozdravljali so jo le še medli ostanki predvojnega Celja. Alma pa se je odpravila naprej po poti, mimo mesta proti vasi. Namenjena je bila proti Pečovniku nad Celjem, kjer je v majhni hišici živela Thea S. Gamelin – prijateljica in duhovna sestra, s katero je preživela zadnja leta. Ko sta se po mesecih odsotnosti končno srečali na svobodi, jo je Thea strahoma nagovorila: »Spet te imam, vendar si hudo bolna.«

Samo jaz sama sem vedela, kako bolna sem. To je bila moja vrnitev iz partizanov.

Rak in tuberkuloza sta združila moči in se uprla šibkemu telesu. Alma je 14. januarja 1950 za zmeraj zatisnila oči, ki so obkrožile svet. Oči, ki so videle bedo in gorje, veselje in srečo, žalost in revščino. Oči, ki so vrednotile in presojale. Oči, ki so se navduševale nad potjo in nemir spremenile v mir šele na Japonskem.