V Gorici spoznal stisko umskih bolnikov

Gianni Berengo Gardin je eden največjih živečih italijanskih fotografov. Rojen je bil v Liguriji, njegov dom pa so Benetke, s katerimi je vseskozi zelo tesno povezan. Doma in po svetu velja za mojstra črnobele reportažne fotografije, ki postavlja v osredje človeka in družbeno okolje. Bolj kot umetnina je fotografija zanj dokument. Na videmskem gradu je do srede septembra na ogled njegova velika razstava z naslovom Oko kot poklic, ki dejansko predstavlja prerez italijanske povojne zgodovine.

V Vidmu so na ogled fotografije, ki jih je leta 1968 Berengo Gardin posnel v goriški umobolnici. Tja je šel s kolegico Espressa Carlo Casati in spoznal Franca Basaglio, ki je prav v Gorici začel svojo psihiatrično revolucijo in jo nato nadaljeval v Trstu. Berengo Gardin je vstopil v umobolnico le kot spremljevalec kolegice, ki je pisala in fotografirala, vseeno je tudi on fotografiral Basaglio, zdravnike in bolničarje ter predvsem goste bolnišnice.Espresso je iz Gorice objavil le fotografije Carle Casati, ko je Basaglia videl posnetke Berenga Gardina mu je predlagal fotografsko knjigo, ki je izšla že isto leto z naslovom Morire di classe (Razredna smrt). Knjiga, ki sta jo uredila Basaglia in njegova žena Franca Ongaro, je doživela velik uspeh, na katerega je Berengo Gardin zelo ponosen. »To je bila edinstvena človeška izkušnja, ki me je zelo zaznamovala,« pravi danes fotograf. Tudi on je po svoje prispeval k psihiatrični reformi (zakon 180), ki jo je parlament sprejel leta 1978.