Ustvarjalka s širokim kulturnim zaledjem

Narodna galerija v Ljubljani, ki hrani v svoji stalni zbirki likovna dela devetih umetnic, je v zadnjih letih sistematično raziskala opus ustvarjalk v razdobju med obema vojnama z monografskimi razstavami Ivane Kobilce, Helene Vurnik in Metke Krašovec. Letos pa je do 16. oktobra na ogled opus akademske slikarke in grafičarke Elde Piščanec. Razstava je postala priložnost za poglobljeno raziskovalno delo, popis in zgodovinsko predelavo podatkov, ki so zbrani v spremnem katalogu. Retrospektivna razstava, ki jo je umetnici pripravila leta 2002 v Velenju Milena Koren Božiček, in prizadevanja pranečakinje Metke Pekle so opozorile širšo javnost na umetničin opus in obudile zanimanje do te skorajda pozabljene umetnice, ki ni bila doslej deležna pozornosti in uspeha, ki bi si ga bila, glede na kakovost njenih del, zaslužila. Narodna galerija hrani več likovnih del Elde Piščanec, med temi je tudi ciklus petdesetih grafik, ki jih je podarila družina.

Živela je v dvorcu Vinegrad pri Dobrni, kjer je tudi umrla (1967).

Na razstavi, katere avtorici sta umetnostni zgodovinarki Sara Müller in Verena Korsič, je zbranih 99 likovnih del, ki so postavljena glede na motiviko in zajemajo časovni razpon od začetkov vse do zadnjega obdobja. Na osnovi zbranih dokumentov, korespondence, osebnih pričevanj in dnevnikov sta umetničin opus umestili v širši evropski kontekst, kar izhaja iz bogatega spremnega kataloga. Celotni opus šteje okvirno petsto likovnih del, eksponati na ogled prihajajo iz Narodne galerije in iz Umetnostne Galerije Maribor ter iz zasebnih zbirk. Večinoma gre za olja ali grafike, na ogled so tudi akvareli in risbe. Elda Piščanec se je preživljala s slikarstvom, zato se je prilagajala željam naročnikov in ustvarjala pretežno portrete, oziroma tihožitja, še zlasti cvetlične motive.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.