Umetna inteligenca se hitro razvija

Umetna inteligenca (UI) se v svetu tehnologije že dolgo predstavlja kot katalizator inovacij ter obljublja revolucije na mnogih področjih našega življenja. Od preoblikovanja načinov, kako se družimo in poslujemo, do spreminjanja naše sposobnosti, da se soočamo z nekaterimi najbolj zahtevnimi izzivi človeštva, kot so podnebne spremembe.

Ravno pri naslavljanju podnebnih sprememb v povezavi z UI se postavljajo številna vprašanja, ki so ključna v procesu iskanja rešitev. Pri tem pa bijemo bitko s časom, saj razvoj vedno zaostaja za posledicami podnebnih sprememb, ki so iz leta v leto hujše in se bodo najverjetneje ujele v povratno zanko. To so procesi, ki lahko okrepijo (pozitivna) ali oslabijo (negativna) začetne učinke. Primer pozitivne povratne zanke je taljenje ledu na Arktiki, ki pospeši globalno segrevanje, negativna zanka pa je povečana rast rastlin zaradi večje koncentracije CO2. Svet je močno nagnjen k pozitivnim povratnim zankam in verjetno niti tehnologija niti UI teh procesov ne zmoreta zaustaviti.

Za naslavljanje podnebnih sprememb je pomemben širok in celostni pristop k problemom, ki presega zgolj tehnološke in ekonomske vidike. V kolikor bi želeli ustaviti izjemno hitre in drastične spremembe podnebja ter okolja, bi morali v celoti spremeniti naš potrošniški, neoliberalni in turbo kapitalistični način življenja, ki v nenehni sinergiji med ustvarjanjem in trošenjem maksimalno izkorišča in vpliva na okolje, ljudi in planet na vseh mikro in makro ravneh. Te spremembe bi pomenile popolno odpoved načinom življenja, ki jih danes poznamo, in zmanjšanje vseh možnih potreb na minimum. A ker je to za večino nepredstavljivo in utopično, se lahko za blaženje obrnemo k nekaterim sistematičnim spremembam, ki bi jih morali cim prej in v celoti implementirati. Med temi so na primer krožno in nizkoogljično gospodarstvo, zmanjšanje potrošnje, trajnostna mobilnost, obnova in zaščita ekosistemov, izraba obnovljivih virov energije, sistemsko politične in zakonodajne spremembe v navezavi na transformacijo miselnih konceptov in vrednot o okolju. Vse našteto lahko povežemo tudi z umetno inteligenčnimi sistemi, pred tem pa si moramo postaviti nekaj pomembnih vprašanj.

Celoten prispevek Marka Gavriloskega Tretjaka o umetni inteligenci lahko preberete v današnjem Poletnem miksu. V rubriki Za bistre glavice najdete prispevka časopisa Časoris o barbikah in stresu pri živalih. Nadaljujejo se še novela Uršca Grnatca Borisa Pangerca, strip o Plečniku in roman Dušana Jelinčiča Bela dama Devinska, ki ga krasijo fotografije Maria Magajne.