Švedski priseljenec, ki je gradil v Ljubljani in Trstu

V Arhivu Republike Slovenije je do oktobra na ogled razstava Gustav Tönnies in sinovi, ki je povezana tudi s primorskim prostorom. Gre za prikaz delovanja pripadnikov družine Tönnies, ki je v 19. in 20. stoletju pustila pečat v mnogih avstro-ogrskih in drugih mestih. Dejavni so bili v gradbeništvu, livarstvu in strojni industriji v prostoru med Dunajem, Trbižem, Trstom, Sarajevom in Beogradom. Razstavo prireja Društvo slovensko-švedskega prijateljstva, prikazuje pa gradbene dosežke Tönniesovih podjetij na Slovenskem.

Gustav Tönnies se je rodil leta 1814 na Švedskem in je študijske in delovne izkušnje pridobival v mnogih evropskih državah. V Ljubljano je dospel leta 1845 iz Gradca. V zakonu z domačinko Amalijo Malovrh sta imela devet otrok; mnogi med njimi so pripomogli k širjenju družinske industrijske dejavnosti.

Gradnja Južne železnice je nudila veliko poslovnih priložnosti. Gustav Tönnies je sodeloval pri gradnji železniških postaj med Ljubljano in Trstom. V našem mestu je zgradil skladišča v pristanišču in železniško postajo. Sredi 19. stoletja je Tönnies kupil kamnolome v Momjanu, Repnu in Nabrežini; do danes se je v vasi ohranil toponim »Pri Tönniesu«. Do konca druge svetovne vojne so gradbena podjetja družine Tönnies v Ljubljani zgradila vrsto javnih zgradb (Opero, Sodno palačo, Mladiko, Banko Slovenije), industrijskih objektov (Tobačno tovarno, Cukrarno) in stanovanjskih zgradb.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.