Plameni so zajeli najprej gospodarsko poslopje. Ogenj se je razširil na podstrešje, nato je zajel hišo. Bilo je poleti, avgusta. V delavnico ob hiši je med nevihto udarila strela, vnelo se je. Poklicali so me na mobitel, naj pridem čimprej. Bil sem predaleč, da bi utegnil pomagati. Bil sem spet na razgovoru za delovno mesto. Že nekaj mesecev sem pošiljal življenjepise, brezupno taval od podjetja do podjetja, odkljukaval psihološke teste. Včasih v elegantni obleki, včasih oblečen bolj vsakdanje, a urejeno: temne hlače, srajca in jopič. Z aktovko in računalnikom, za vsak primer. Odvihral sem s pogovora, za življenje gre. Ogenj, požar. Pot do doma sem prevozil kot v transu. Prehiteval sem kamione in avtomobile kot v sanjah.
Celotna zgodba Sanje v plamenih je objavljena v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.