Rebula med zgodovino in nadčasnim

Možatost brez postavljanja, pričevanje vere brez samopravičnosti ter razgled na tri griče – Golgoto, Akropolo in Kapitol –, ki pa niso enako visoki, saj Golgota sega do božjega sveta. Tudi to oznako iz ust Vinka Ošlaka je bilo slišati v zvezi s tem, kaj je zaznamovalo življenje in delo Alojza Rebule na odprtju posveta, ki ga v dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani prirejata SAZU in Slovenska matica v okviru letošnjih dogodkov ob stoletnici rojstva tržaškega pisatelja, profesorja klasičnih jezikov, dramatika, misleca, esejista in za nekatere tudi teologa. Dvodnevni posvet, ki se je začel danes dopoldne, zaključil pa se bo jutri, 22. oktobra, je namenjen boljšemu spoznavanju Rebulove osebnosti in opusa, je v imenu organizatorjev dejal pesnik in esejist Brane Senegačnik, medtem ko sta navzoče pozdravila podpredsednik SAZU Marko Snoj in urednica pri Slovenski matici Ignacija Fridl Jarc.

Na posvetu različni predavatelji obravnavajo večplastno Rebulovo osebnost: najprej so se posvetili pisatelju kot osebi, nato družbi, v kateri je deloval, program dogodka pa obsega tudi obravnavanje Rebule kot pisatelja, dramatika in scenarista, antične in renesančne resonance v njegovih delih, pod drobnogledom pa je tudi Rebula kot teolog, esejist in mislec slovenstva. Današnji dan posveta se je začel s prispevki o pisateljevi osebnosti, o čemer so govorili zlasti Vinko Ošlak, Sergij Pahor, Janko Kos, Tomaž Simčič, Erika Jazbar in Mojca Petaros. Govor je bil tako npr. tudi o Rebulovem neformalnem poučevanju med sprehodi in prijateljskimi srečanji, dalje o njegovem zanimanju za aktualna družbena vprašanja in diskutantski strasti ter vlogi pri organiziranju študijskih dni Draga na Opčinah, o sožitju med katolištvom in slovenstvom v Rebulovih delih, o Alojzu Rebuli kot pedagogu in mentorju, ki je svobodno uresničeval svoj izvirni didaktični pristop zahvaljujoč se možnostim, ki jih je nudil s pluralnostjo zaznamovan italijanski šolski sistem, pri čemer so mu bila vodila resnično, lepo in dobro, dijaki pa so se med njegovimi urami soočali z največjimi vprašanji človekovega bivanja ter s profesorjevim etičnim nabojem in odprtostjo za presežnost. Rebula je bil tržaški in zamejski pisatelj, ki pa ta dva okvira presega: prvič, ker se je sicer rodil na tržaškem Krasu, a v vasi, ki spada pod goriško nadškofijo, drugič pa, ker je kljub življenju in delovanju v zamejstvu dihal z matičnim prostorom ter se spraševal tudi o bolečini Zahoda, o dilemah Cerkve in človeka. Gre vsekakor za človeka, ki mu je bila slovenska identiteta aksiom, slovenski jezik pa vrednota ter ga je bolelo upadanje obvladanja slovenščine, še bolj pa usihanje vitalnosti slovenskega prebivalstva, saj bi ga bolj razveselila novica o rojstvu novega slovenskega otroka kot pa izid nove slovenske knjige.

Spored popoldanskega dela posveta obsega nastope Ignacije Fridl Jarc, Davida Movrina, Vilme Purič, Martine Ožbot, Irene Avsenik Nabergoj, Mateja Venierja in Maje Lapornik, medtem ko je Tatjana Rojc iz zdravstveni razlogov odsotna. Drugi dan posveta pa bodo oblikovali David Bandelj, Jože Faganel, Andrej Lokar, Jadranka Cergol, Marko Marinčič, Anja Božič, Jan Dominik Bogataj, Brane Senegačnik, Marija Stanonik, Edvard Kovač, Aleš Maver, Igor Škamperle in Jernej Šček.