Razstava, kjer zaslišimo, otipamo in zavonjamo

Kras je bogatejši za Muzej grad Štanjel in izkustveno razstavo Narava in človek na Krasu. Muzej, ki so ga odprli v sredo in bo obogatil turistično ponudbo Krasa, se razprostira na več kot 400 kvadratnih metrih. Z interaktivnostjo bo še posebej zanimiv za družine in šolske skupine.

Na razstavi bodo lahko obiskovalci Kras tudi zavonjali in prisluhnili njegovim zvokom, preverili težo kamna, spoznali vodni krog na Krasu, na unikatnih zvočilih iz kamna, ki so delo akademske kiparke Alenke Vidrgar, pričarali zvok ruja in melodije burje. Občutili bodo lahko moč in hlad burje, pokukali v kraški podzemni svet, spoznali rastlinje in živali, ki bogatijo kraško krajino, naravno in kulturno dediščino, kot so gradišča, in človekovo delovanje ter njegov vpliv na kraško okolje ter kraškega ovčarja, varuha Krasa. Posebna dragocenost razstave so fotografije Vena Pilona, kozmopolita in umetnika, ki je po študiju v Firencah v Štanjelu pred stotimi leti ustvaril fotografije, ki so izjemen dokument življenja tega kraja.

Koncept novega muzeja sta zasnovala Nina Peče Grilc in dr. Uroš Grilc iz zavoda Škrateljc, partner projekta pa je bil Park Škocjanske jame. »Bili smo pred velikim izzivom, kako v osnovi naravoslovno razstavo nadgraditi, da obiskovalce postavimo pred živo izkušnjo Krasa, z arhitekturnega vidika, z vidika arheološke in kulturne dediščino in z vidika umetnosti, saj je Kras navsezadnje od nekdaj navdih za umetniško ustvarjanje,« pojasnjuje dr. Uroš Grilc, soavtor razstave. »Pri snovanju razstave smo na prvo mesto postavili doživetje obiskovalca, kako nagovoriti njegove čute. Kras je namreč povezan z občutji in emocijami, saj je prostor, ki je živ, barvit, poln zvokov, in prostor, ki nosi številne skrivnosti.«

»Matični Kras, kot del Nature 2000, predstavlja edinstveno kulturno krajino, ki jo je ustvarjal človek skozi stoletja v sožitju z naravo. Razstava na gradu Štanjel vso raznolikost in posebnosti Krasa približa obiskovalcu zelo neposredno, ob tem pa nosi močno ekološko sporočilo glede občutljivosti tega ranljivega ekosistema,« pa je povedal Borut Peric, vodja strokovne službe parka Škocjanske jame.

»To je doslej največja posamična naložba v Štanjelu, saj njena vrednost presega 900.000 evrov, od tega je 860.000 evrov evropskih sredstev, preostalo je pokrila Občina Komen. Z njo smo naredili velik korak k dokončanju obnove in revitalizacije gradu, ki se je začela pred skoraj pol stoletja,« je bil zadovoljen župan Občine Komen Erik Modic. Kot je dodal, si občina prizadeva, da bi obnovo celotnega gradu dokončala do leta 2024, ko bo minilo natanko 80 let od njegovega uničenja. Ureditev Muzeja Grad Štanjel je sicer pomenila drugo fazo obnove spodnjega palacija gradu, v prvi fazi so obnovili viteško dvorano in enoteko.

Samanta Coraci, Primorske novice