Ni jim še do tega, da bi odložili kitare

»Rock’n’roll can never die«, je v osemdesetih prepeval kanadsko-ameriški roker in kantavtor Neil Young. Rokenrol ne bo nikoli umrl, to upamo tudi mi. Sicer, ko danes prižgemo radio, je rokenrola bolj malo, a vseeno je glasbena zvrst še živa. V novih generacijah glasbenikov so tudi taki, ki v rokenrol še verjamejo. Na sceni pa so aktivni tudi nekateri »dinozavri«, ki so bili pred petdesetimi in več leti glavni akterji rokenrola, a jim ni še do tega, da bi kitare spravili na klin. Med te sodi angleška legendarna zasedba Deep Purple. Pred nekaj tedni je izšla njena triindvajseta studijska plošča z naslovom =1.

Glasbeni projekt Deep Purple je nastal proti koncu šestdesetih let. Triindvajsetletni Ritchie Blackmore je takrat sodeloval z bendom Roundabout. Med drugimi so v njem igrali bobnar Ian Paice, pianist Jon Lord in pevec Chris Curtis. Ta je zaradi pretiravanja z mamili kmalu zapustil zasedbo, na njegovo mesto je stopil Rod Evans, bend pa se je preimenoval v Deep Purple (po istoimenski ragtime skladbi ameriškega skladatelja Petra De Rose). Skupina je v prvih treh letih izdala kar tri plošče, sound pa je sledil takratnemu glasbenemu trendu – progresivnemu roku. Po uspešni ameriški turneji je Roda Evansa zamenjal pevec Ian Gillan, v band pa je vstopil tudi basist Roger Glover. Z novim pevcem se je zasedba izboljšala, ob tem pa je svojo glasbo usmerila v težji hard rock in heavy metal, ki sta se v tistih letih razvijala po zaslugi zasedb Led Zeppelin in Black Sabbath. Pianist Jon Lord je svoj klavir priključil na kitarski ojačevalec in tako ustvaril karakteristični Deep Purple stil.

Leta 1970 je izšla plošča Deep Purple in Rock, z njo pa se je skupina z zlatimi črkami zapisala v zgodovino rok glasbe. Kariera angleškega benda je nato zaživela, rok posadka se je v naslednjih petdesetih letih večkrat spremenila, ostala pa je bolj ali manj zvesta klasičnemu in progresivnemu roku.

Danes sta poleg bobnarja Iana Paicea, basista Rogerja Gloverja in pevca Iana Gillana, stalna člana skupine še pianist Don Airey (od leta 2002) in petinštiridesetletni kitarist Simon McBride, ki je leta 2022 zamenjal Stevea Morsea.

Novo, že triindvajseto studijsko ploščo =1 so Deep Purple posneli v različnih glasbenih studiih. Tokrat je komadov trinajst, plošček pa traja malo več kot petdeset minut. Konec aprila je zagledal luč prvi single Portable Door – gre za klasično Deep Purple pesem, s posrečenimi kitarskimi rifi in Aireyevim Hammond klavirjem stalno v ospredju. V drugem singlu Pictures Of You se energija rahlo izgubi, tretji Lazy Sod pa je spet prava rokerska koračnica. Tudi brez balad ne gre: If I Were You in pa I’ll Catch You sta v tem smislu dobri ljubezenski pesmi.

=1

Deep Purple

Klasični rok

earMUSIC, 2024