Petek, 23 avgust 2024
Iskanje

Jabolko spora in glavna atrakcija

Na Gala večeru svetovnih baletnih zvezd v okviru Ljubljana Festivala je bil sporen nastop vrhunske plesalke Svetlane Zaharove, privrženke Putinove politike

23. avg. 2024 | 16:09
Dark Theme

Z dolgim navdušenim ploskanjem: tako se je v Cankarjevem domu zaključil torkov Gala večer svetovnih baletnih zvezd. Navdušujoče za izvajalce in organizatorje se je torej (verjetno zaenkrat) zaključila »afera Zaharova«, kajti problem je predstavljal prav nastop prime balerine moskovskega Bolšoj teatra Svetlane Zaharove, Ukrajinke, ki pleše v svetovno znanem ansamblu že vse od leta 2002 in ki je že dolga leta Putinova privrženka. Kot članica stranke Enotna Rusija je bila tudi izvoljena v Dumo in je trenutno članica kulturnega sveta, kateremu predseduje prav Putin. Ne gre torej samo za vrhunsko rusko umetnico, temveč za zagovornico Putinove politike.

Med nastopajočimi je bilo še več ruskih plesalcev in tudi beloruska plesalka-koreografinja, vendar ti niso bili sporni za ukrajinsko ambasado v Sloveniji, ki je nekaj dni pred plesnim večerom še enkrat protestirala z noto slovenskemu ministrstvu za kulturo. Učinek tega protesta je bila ponovna sprememba programa in izvajalcev. Po prvotni zamisli naj bi namreč Zaharova z ansamblom predstavila balet Modense, ki pa je bil umaknjen s programa zaradi zapletov z vizumi. Organizatorji so naknadno napovedali gala večer, na katerem bi morali nastopiti tudi člani Angleškega nacionalnega baleta, dunajske Opere in milanske Scale, vendar pa so - očitno - te gledališke hiše po zadnjem protestu umaknile svoje plesalce. Darko Brlek, direktor in umetniški vodja Ljubljana Festivala, zadnjega zasuka ni želel komentirati. Zanj je pomembno, da je bil sestavljen nov program in da je do nastopa prišlo.

Blesteli tudi moški solisti

Zavzemanje organizatorjev je podprlo občinstvo, ki je zasedlo Gallusovo dvorano in navdušeno spremljalo program, včasih tudi z neprimernim ploskanjem, ki je prekinjalo izvedbo. Z umetniškega vidika je bil gala večer izjemno doživetje. Svetlana Zaharova je bila po eni strani velik kamen spotike, z druge pa glavna atrakcija. Baletnica, svojim 45-letom navkljub, ostaja v svetovnem vrhu plesne umetnosti, kar je dokazala tudi na ljubljanskem nastopu. Še posebej v zaključni točki večera, ko je brezhibno odplesala Laboda iz zbirke Živalski karneval (gl. Camille Saint-Saëns, kor. Michel Fokine). Odličen je bil tudi njen soplesalec v drugih dveh točkah, sodobnejših stvaritvah: član plesnega ansambla Bolšoj teatra Artemij Beljakov je z Zaharovo izvedel izredno zanimivo koreografijo Caravaggio Maura Bigonzettija (gl. B. Moretti, C. Monteverdi) in lastno plesno zamisel Zgodovina tanga (gl. A. Piazzolla). Med vrhunske soliste sodi tudi drugi član Bolšoj teatra Dmitrij Smilevski, ki je z Diano Kosyrevo (Madžarski nacionalni balet) izvedel pas de deux iz Silfide (gl. H. S. Løvenskold, kor. A. Bournonville) in pas de deux iz Plamenov Pariza (gl. B. Asafjev, kor. V. Vainonen).

Sploh so na večeru moški solisti blesteli: Igor Cvirko, prav tako iz Bolšoj teatra, je s soplesalko, tudi članico slovitega moskovskega ansambla, Kristino Kretovo, mojstrsko odplesal pas de deux iz Gusarja (gl. A. Adam, kor. M. Petipaja) in prelepi Adagio iz Spartaka (gl. A. Hačaturjan, kor. J. Grigorovič). Dober je bil par, ki ga sestavljata Tatiana Melnik in Motomi Kiyota, člana Madžarskega nacionalnega baleta. V prvem delu sta izvedla pas de deux iz Don Kihota (gl. L. Minkus, kor. M. Petipa, A. Gorski), v drugem pa sodobnejšo koreografijo Luminious (gl. M. Richter, kor. A. Lukács).

Zelo zanimiv je bil nastop britansko-beloruske plesalke in koreografinje Ksenie Ovsyanick in njenega partnerja, moldavskega plesalca Dinuja Tamazlacaruja, sicer sta oba člana Nemškega državnega baleta iz Berlina. V prvem delu sta izvedla koreografijo Androgyn (gl. M. Richter, kor. A. Abdukarimov), v drugem pa sta nastopila s solističnima točkama. Ksenia Ovsyanick se je predstavila v dvojni vlogi plesalke in koreografinje: odlično je odplesala lastno Folio (gl. D. Ortiz, K. Penderecki in G. Ligeti, prir. A. C. Pelz). Dinu Tamazlacaru pa je pozabaval gledalce z lahkotno točko Les Bourgeois (gl. J. Brel, kor. B. Van Cauwenbergh).

Program baletnega gala večer, seveda izveden na posneto glasbo, je bil pestro sestavljen in odlično interpretiran.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava