Izgubljeni stik z naravo in zatekanje v mitologijo

Pisatelj in pesnik Marko Kravos trdi, da lahko ob neugodnem pogledu na prihodnost poiščemo zatočišče v preteklosti, v mitih. Ni pa potrebno, da segamo po starogrški ali starorimski mitologiji, saj je tudi naša slovenska kultura dovolj bogata. Zlatorog - pripoved iz davnih časov, ki so jo v torek predstavili v Tržaškem knjižnem središču, je primer tovrstnega žanra.

Kravosovo delo je izdala Založba Pivec, ki letos praznuje 20-letnico delovanja, predstavitev je soorganiziral Slovenski klub. Knjigo je ilustrirala Andreja Peklar, ki je občinstvu povedala, da je z avtorjem lepo sodelovala. Pohvalila je njegovo natančnost in zavzemanje za podrobnosti. Na predstavitvi so obenem odprli razstavo njenih ilustracij, ki sedaj krasijo prostore Tržaškega knjižnega središča.

Kaj pa je pravzaprav mit? Na to vprašanje je odgovoril Jernej Šček, humanist in profesor filozofije ter zgodovine na tržaškem liceju France Prešeren, s katerim se je pogovarjal Martin Lissiach. Šček je najprej izpostavil dejstvo, da je učenje mitologije snov tretjega razreda višje srednje šole. Mitske vsebine so po njegovih besedah kažipot oziroma zgled dobrega in zla ter nastopijo, ko čarobno udira v realno. V primerjavi z vsebinami, ki nam jih ponuja sodobna televizijska industrija, so miti nekaj, s česar se lahko učimo.

Človek je ogrozil lastno okolje

Martin Lissiach je poudaril dejstvo, da je Marko Kravos znan kot pesnik Mediterana. V delu Zlatorog - pripoved iz davnih časov pa je govor o gorskem svetu. Zlatorog je namreč mitološka figura, ki sega v naše alpsko visokogorje. Po ljudskem verovanju je to kozel z zlatimi rogovi, ki živi visoko v gorah. Avtorja je pri ustvarjanju vodila skrb, da je človek izgubil stik z naravo, sam je ogrozil svoj vrt, torej okolje, v katerem živi. »To je smisel zgodbe, povedan drugače«, je dodal.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.