Hrepenenje se rima na življenje

Izčiščena lirika, ki išče ravnotežje med vsebino in obliko, je bila v četrtek v središču pozornosti v Tržaškem knjižnem središču, kjer je Slavistično društvo Trst Gorica Videm priredilo predstavitev zadnje pesniške zbirke Majde Artač Sturman Pesem pojem Evridiki. Z avtorico, ki je tokrat izdala knjigo v samozaložbi, se je pogovorila Vilma Purič, nekaj pesmi iz zbirke pa je podala Olga Lupinc.

Pesmi so nastale v koronačasu, ko je omejevanje osebne svobode globoko pretreslo družbo in samo pesnico, ki je v pisanju poiskala podporo in v njem našla preživetje. Devet poglavij, ki zajemajo časovni lok devetih mesecev, od aprila do decembra, je nato opremila še z dialogom med Evridiko in Orfejem. In zgodbo opisala nekoliko drugače. »V ospredje sem želela postaviti ženski lik. Orfej je slovit in slavljen v različnih oblikah in doživel je celo vrsto predelav. Tukaj pa Evridika pleše v mahovih. Oblekla se je v mah in še preveč je bila tiho,« je pojasnila avtorica, ki sicer v mahove postavlja celo zbirko, nežno, in obenem energično, priročno in prijetno za branje.

Hrepenenje se rima na življenje, je povedala pesnica in se spomnila časov, ko je kot profesorica svojim študentom podajala lepoto poezije: »Hrepenenje žene človeka naprej; v drugih jezikih ga težko opredelimo. Koronačas nas je oropal človeških stikov, po katerih smo hrepeneli.«

Več v ...