Boris Pahor za Makedonce

Pred kratkim je pri eni najuglednejših makedonskih založb Ars Lamina izšel makedonski prevod zbirke novel Grmada v pristanu (Gramadata na pristaništeto). Gre za šele drugo delo Borisa Pahorja, prevedeno v makedonski jezik, doslej je izšel v makedonščini le Pahorjev roman Nekropola v prevodu Lidije Dimkovske.

Šest Pahorjevih novel o trpljenju primorskih Slovencev pod fašizmom, zbranih v knjigi Grmada v pristanu, je prevedel Darko Spasov, v spremni besedi pa je Pahorjevo življenje in delo makedonskemu bralstvu predstavila novinarka in publicistka Darka Zvonar Predan.

Na nedavni medijsko in drugače dobro obiskani predstavitvi makedonskega prevoda Grmade v pristanu v Skopju so se moderatorka pogovora, urednica založbe Ars Lamina Bisera Bendevska, prevajalec Spasov in slovenska gostja Zvonar Predan strinjali, da lahko ta knjiga slovenskega pisatelja iz Trsta brez težav nagovori makedonske bralce - ne samo s svojo pripovedno močjo, marveč tudi zaradi tematike, ki je Makedoncem, čeprav govorijo novele o fašističnem tlačenju primorskih Slovencev, močno domača. Slovence in Makedonce namreč družijo podobne, če že ne kar enake zgodovinske zgodbe, ki so vplivale na razvoj obeh narodov.

Pahorjevo pretresljivo pričevanje o zatiranju primorskih Slovencev pod fašizmom je zato za Makedonijo po prepričanju Spasova izjemno pomembno. Vse to, o čemer piše Pahor, torej pritisk, nasilje, asimilacija, strah podrejenih prebivalcev pred njihovimi tlačitelji in nemoč vplivanja na lastno usodo, je namreč zaznamovalo tudi Makedonce. In jih še zaznamuje, saj jim, potem ko so na zahtevo Grčije morali dodati imenu svoje države pridevnik Severna, zdaj oporeka pravico do lastnega jezika, kulture in identitete še bolgarska soseda.

O tej podobnosti obeh malih narodov, obkroženih z večjimi in močnejšimi sosedi, je razmišljal, kot je na predstavitvi opozorila Zvonar Predan, tudi Pahor, zato je bil novice o prevajanju svoje Grmade v pristanu v makedonski jezik še posebno vesel. Žal izida knjige ni dočakal, je pa v videu, posnetem le nekaj dni pred svojim zadnjim (stoosmim) rojstnim dnem na svojem tržaškem domu, zdaj sredi Skopja posthumno nagovoril ganjeno makedonsko občinstvo.