99 del Tržačanke Elde Piščanec v Narodni galeriji

V Narodni galeriji v Ljubljani bo danes ob 19. uri slovenska ministrica za kulturo Asta Vrečko odprla novo občasno razstavo Elda Piščanec (1897–1967). Na razstavi razgrinjajo devetindevetdeset del – od oljnih slik, akvarelov, risb do grafik –, ki predstavljajo celovit pregled ustvarjalnosti te v Trstu rojene umetnice. Z multimedijskimi vsebinami prikazujejo še njena sakralna dela monumentalne umetnosti in ilustracije. Avtorica razstave je Sara Müller.

»Elda Piščanec je s svojim delom obogatila zakladnico umetnic, ki so si morale z velikim trudom ustvarjati prostor v prevladujočem moškem umetnostnem svetu,« so zapisali v Narodni galeriji. »Šele po drugi svetovni vojni so se likovne umetnice začele bolj dejavno in opazno vključevati v javno življenje, zadostne enakopravnosti pa niso dosegle zlahka.« Z razstavo, ki bo na ogled do 18. septembra, želijo prispevati k pogledu na ustvarjalnost žensk.

Elda Piščanec se je rodila 2. novembra 1897 v Trstu, natančneje v Rojanu, zaradi očetove službe pa se je že kot deklica preselila v Ljubljano in odraščala v notranjosti Slovenije. Selitve so ji že v rosnih letih ponujale širino spoznavanja novih okolij. Vedoželjnost jo je spremljala na celotni življenjski poti: obvladala je več jezikov, se učila solopetja in igranja klavirja, že v otroštvu pa je rada risala.

Slikarstva se je začela učiti pri Rihardu Jakopiču, kasneje pri Ivanu Tabakoviću, nato pa se je odločila za študij slikarstva in grafike v Firencah, kjer sta bila njena mentorja znana slikarja Felice Carena in Celestino Celestini. »V pismih, ki jih je iz Firenc pošiljala Jakopiču, zaznamo kritičnost do akademije, ki je bila bolj naklonjena ohranjanju tradicije kot dopuščanju novosti.« Še pred koncem študija je odpotovala v Pariz, kjer je študirala cerkveno slikarstvo in spoznala kubistične osnove. V ta sklop sodi tudi portret Dekle v poletni obleki, ki predstavlja emancipirano velemestno damo in je uvrščeno v stalno zbirko Narodne galerije.

Elda Piščanec se je posvetila realizmu. Slikala je predvsem krajine, tihožitja in portrete ter sakralne motive. Povojni socialistični realizem se je ni dotaknil, modernističnim težnjam pa se je še najbolj približala v nabožnih delih, ki so tudi odsev njenega pogleda v svet. Umrla je 18. oktobra 1967.