Dejstvo, da bo Zoran Dragić do konca sezone oblekel dres tržaške Alme, je nedvomno obojestranska priložnost. Za košarkarja in za klub. Pred nekaj leti, ko so v Trstu le največji optimisti razmišljali o povratku v A-ligo, »Zoki« pa je nastopal tako v ligi NBA kot v evroligi, je bilo nemogoče sploh sanjati o prihodu v mesto košarkarja takšnega kova. V tem trenutku pa Zoran »potrebuje Almo«, saj želi preko tržaške izkušnje in italijanske prve lige dokazati, da lahko pri 30 letih in po dveh hudih poškodbah še odigrava vidno vlogo v košarkarskem svetu. Trst mu lahko nudi najboljše pogoje, da uspe. Klub je resen, ambiciozen, mesto pa je oddaljeno le uro vožnje od rojstne Ljubljane. Zelo dobra odskočna deska tudi za povratek v slovensko reprezentanco, ki bo 22. februarja igrala proti Turčiji.
Po drugi strani pa je Alma z Zoranovim prihodom poskrbela za največje presenečenje na košarkarski tržnici. Košarkarja, ki je okusil ligo NBA in je tako v evroligi kot v reprezentančnem dresu že dokazal, da lahko enakovredno meri moči z najboljšimi igralci na svetu, v Italiji premore malokdo, če izvzamemo Milano oz. Dragićev nekdanji klub. Marsikdo ima seveda marsikateri dvom pri Zoranovem zdravstvenem stanju, saj je povratek po dveh tako hudih poškodbah vse prej kot enostaven. Tudi v ZDA pa je marsikdo mislil, da je bil najmlajši najboljši igralec rednega dela prvenstva v zgodovini lige NBA Derrick Rose po hudih poškodbah kolena že odpisan igralec, v letošnji sezoni pa prispeva v povprečju po 18,9 točke, 2,8 skoka in 4,8 podaje na dvoboj. Tudi s še ne stoodstotnim Zoranom ima torej Alma izjemno orožje v lovu na uvrstitev v končnico.