ZDA: Umreti za Trumpa?

Tragikomični karneval, ki ga je drhal Trumpovih privržencev uprizorila v Washingtonu, je pokazal zaskrbljujočo resnico. Laže je tolpi nasilnežev vlomiti v palačo zveznega kongresa kot izvoljenemu predsedniku ZDA Joeju Bidnu vstopiti v Belo hišo. Več ur so držali v pesti presenečene varnostnike in preprečevali razglasitev legitimno izvoljenega predsednika.

K sreči je naskok na kongres izvedla pestra, a vojaško neverodostojna druščina posebnežev, zagrenjenih podeželcev, rasistov, malikovalcev orožja in kamuflažnih krojev. Na posnetkih smo gledali dvig križa, kakršne je Ku Klux Klan nekoč sežigal ob bregovih Mississippija, pa še v Ku klux klanikinge, šamane in Rambe okinčane hruste. Skratka, psihično ne povsem uravnovešene osebke, »naciste iz Illinoisa«, kakršne je John Landis upodobil v kultnem filmu Blues Brothers. Če so ti našemljenci cel večer držali v pesti simbolno jedro vodilne svetovne demokracije, kaj bi bilo, ko bi napad izvedla vojaško zares učinkovita skupina? Dogajanje je pokazalo, kako nevarno je igranje z ognjem populizma. Ni dvoma, da je za izgrede neposredno odgovoren Donald Trump. Vsaj iz dveh razlogov. Prvič, ker je naščuval množico s svojo »alternativno resnico« o ukradenih volitvah. Predsednik, ki so ga mediji z dokazi razglasili za največjega lažnivca, goljufa in hujskača v zgodovini ZDA, je z izmišljotinami o volilnih manipulacijah našuntal svoje sledilce in jih poslal v napad. Štirje nesrečneži so pri tem zapravili življenje. Reveži, umrli so za Trumpa.

Druga predsednikova odgovornost pa je, da izgredov ni zatrl. Protest je bil napovedan. Je mogoče, da so bili varnostniki tako nepripravljeni? Nacionalna garda je posredovala šele več ur po napadu na kongres in to ne po ukazu Trumpa, ampak podpredsednika Mika Pencea, ki se je na poziv županje Washingtona in s podporo Pentagona uprl predsedniku in vzel zadevo v svoje roke.

Trump je vrgel kamen, potem pa sramežljivo skril roko. Razboriteže je medlo nagovarjal, naj gredo domov, a v isti sapi dajal potuho njihovemu besu. Celo republikanci zdaj razmišljajo, da bi Trumpa tik pred koncem mandata s sramoto odstavili zaradi očitne nesposobnosti izvajanja predsedniških odgovornosti. Morda bi bili to morali narediti že veliko prej. Zdaj je nujnejše potrgati populistični plevel, preden bo prepozno. Demokracija v ZDA je v marsičem vprašljiva, gotovo pa ima v sebi protitelesca za kljubovanje virusu populizma. Vendar nas pandemija covida-19 uči, da je treba virus takoj omejiti, preden se toliko razširi, da uide izpod nadzora. Niti ZDA niso imune pred nevarnostjo avtoritarne involucije, ki jo je Philip Roth upodobil v romanu Zarota proti Ameriki o vzponu nacista Lindbergha do Bele hiše. S Trumpom so se ZDA doslej najbolj približale Rothovi antiutopiji.

Problem pa ni le v ZDA. Matteo Salvini in Giorgia Meloni, ki sta vsa ta leta ljubeznivo flirtala s Trumpom, sta včeraj v veliki zadregi sicer obsojala nasilje, vendar se nista ogradila od njegovega ščuvalca. Kaj pa Janša, ki je kot zadnji med Mohikanci še po Bidnovi volilni zmagi častil svojega idola Trumpa? Tokrat ni našel boljšega kot tvit, da so »nasilje in grožnje s smrtjo – z leve ali desne – VEDNO napačni«. Kateri film se mu je zavrtel, da je v njem videl levo nasilje, nam ni znano. Na posnetkih iz Washingtona smo namreč gledali nekaj drugega.