ZAPIRANJE MEJA: Če že bo, naj bo evropsko

Samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo v FJK pojavila zahteva po nadzoru na meji s sosednjo Slovenijo, kjer je epidemiološka slika zaradi covida-19 ena najslabših v Evropi. Zaskrbljenost je razumljiva, vendar je treba paziti, da se ne bi ponovil lanski scenarij, ko je Slovenija kaotično, dejansko brez učinka in predvsem brez dogovarjanja s sosedo zaprla mejo z Italijo, kar se ji zdaj lahko vrne kot bumerang.

Tako kot je bilo v preteklih dneh dokaj neumno vso krivdo za porast števila okužb zvaliti na proticovidne demonstrante v Trstu, tako zdaj ne bi smeli s prstom kazati na sosednjo državo. Oboje – demonstracije in bližina bolj okužene države – sta sicer lahko razlog za porast okužb, vendar nista edina, sploh pa ne glavna. Še vedno namreč velja, da se naša dežela (in še posebej Trst) nevarno bliža rumeni coni predvsem zato, ker je odstotek precepljenih nižji kot drugod v Italiji in se, kot drugod v Italiji, premalo upoštevajo in nadzorujejo pravila o fizični razdalji, nošenju mask in posesti covidnega potrdila. Drugače povedano, za slabo stanje v regiji smo predvsem krivi sami, ne pa »zunanji sovražnik«. Za Slovenijo, kjer je politična kultura na tako nizki ravni, da se vlada in opozicija ne moreta zediniti niti okrog ukrepanja ob covidu, velja seveda to še toliko bolj.

Zato bi bilo primerno, da bi Italija in Slovenija morebitno vprašanje nadzora na meji tokrat reševali v evropskem duhu. Navsezadnje je t. i. »green pass« nastal v Bruslju prav z namenom, da bi v območju schengna reguliral čezmejni pretok ljudi, ne da bi bilo treba mej zapirati. Poziv guvernerja Massimiliana Fedrige državnim oblastem, naj poskrbijo za nadzor na meji, je lahko za koga všečen, a je zaradi pomanjkanja osebja in nevarnosti nastajanja neobvladljivo dolgih vrst vozil na mednarodnih mejnih prehodih težko uresničljiv. Če pa bi vendarle obveljal sklep, da je prehod meje do konca pandemije dovoljen zgolj imetnikom potrdila PCT (ne kot kazen za proticepilce, ampak kot manjše zlo), naj to velja za prebivalce z obeh strani meje, nadzor pa naj bo skupen na vseh mejnih prehodih, tudi manjših, če že ne najmanjših. Še najbolje pa bi bilo, ko bi glede nadzora vsak pometal pred svojim pragom. Ne na meji, temveč za njo.