VINARSTVO: Čezmejno je lepo

V začetku je bila Odprta meja in Odprta meja je bila v Dolini in Edvin Švab je bil Odprta meja. Tako svetopisemsko navdahnjeno bi lahko uvedli biblijo čezmejnega sodelovanja na tem koščku Zemlje. V štirih desetletjih se je iz vizionarskega upanja daljnovidnega župana prelilo v resničnost tisočerih malih in velikih dogodkov, prijateljskih srečanj, institucionalnih pobud, skupnih projektov, plodnih povezovanj.

V zadnjih letih so postali ti stiki čez mejo brez meje vse bolj pogosti. Evropski programi Interreg so spodbudili partnerstvo na uradni ravni, ki so ga udejanjali navadni, neuradni ljudje. Pretok je pospešil poznavanje. Oddaljenost se je krajšala, bližina večala. Slovenija ni več le tankanje bencina in meso; Italija niso več le trgovine in luksuz.

Jezik je sicer na eni strani še vedno ovira, a manjša kot je bil. Pred kakim desetletjem bi bil Pogačar na tej strani Pogakar, kot je bil Kučan dolgo let Kukan. Sedaj pa je vendarle Pogačar.

Podobno je z Novo Gorico. Nekdaj je bila na tej strani Nuova Gòrika. Čez štiri leta bosta obe Gorici evropski kulturni dvojček, unikum na Stari celini. Zgled čezmejnega, prekomejnega, brezmejnega sobivanja.

Ob ljudeh je tudi ozemlje čezmejno. Po pravici povedano: je bolj čezmejno kot ljudje, ker je nastalo, s svojimi naravnimi danostmi, preden je človek »ogrnil polja v zemljevide,« kot je pel nepozabni Tomaž Pengov.

Krajina je gričevnato ista, le besedno se preliva iz Krasa v Carso in iz Brd v Collio. Podobno se pretakata njuni najbolj žlahtni na tem koncu pridelani tekočini: teran v terrano in rebula v ribolla gialla. Zadnja leta, zaradi vse večjega pretoka ljudi in misli, bistvena razlika ne tiči več v imenu, slovenskem ali italijanskem, temveč v kakovosti.

Prav stremljenje po višji kakovosti, in posledično njeni donosnosti, sili v zaščito vinskega pridelka. Na Krasu terana. Slovenija je začela postopek. Ko bi se zaščita ustavila na meji, bi bila pohabljena, polovična. V času odprtih mej in vrat bi bili zaprti vinogradi nesmisel. Zato je pljusk zaščite terana tudi na italijansko stran Krasa samo po sebi umeven.

Vinogradniki obeh strani imajo to v krvi. Slovenska in italijanska uradna stran sta zadnja tri leta to dojeli in v to dojemanje vključili protagoniste, pridelovalce terana. Na tej strani Društvo vinogradnikov s Krasa, ki ga je italijansko kmetijsko ministrstvo vključilo kot akterja pogajanj za priznanje in zaščito čezmejne vinske znamke. Cilj je jasen: razširiti zaščito na celotno kraško območje, saj se teran prideluje tako na slovenski kot tudi na italijanski strani.

Tako bo italijansko-slovenski čezmejni mozaik obogaten z novim kamenčkom, tistim kraškim, iz katerega izvira teran.