V RIŽARNI: Ljudje so bili lačni besed ...

Ljudje, ki so včeraj napolnili tržaško Rižarno, so bili lačni besed. A ne katerihkoli. Slišati so želeli besede fašizem, antifašizem, odporništvo ... in jih zato, da bi bilo tudi tistim politikom, ki jih s težavo izgovorijo, jasno, kaj praznujemo 25. aprila, večkrat glasno skandirali. Govornike, ki so te besede uporabili oziroma v svojih govorih opozorili na 20-letno zatiranje Slovencev in druge krivde fašističnega režima, so nagradili z dolgim, prepričanim ploskanjem. Odhod župana Roberta Dipiazze in deželnega predsednika Massimiliana Fedrige s prizorišča pa pospremili s spontano intonirano Bella ciao, ki velja za himno italijanske resistenze.

Tržaški župan je postregel z umirjenim, skorajda institucionalnim govorom ..., a besed, po katerih so »hlastali« udeleženci slovesnosti, ni izrekel. Dejal pa je, da svobodo in pravičnost ohranjamo dan za dnem, ne samo 25. aprila. Da moramo živeti v sodelovanju, mirnem sožitju med narodi ... Upamo, da se bo tega spomnil tudi med pripravljanjem govora, ki ga bo 10. februarja prihodnje leto prebral na bazovskem šohtu. Njegove letošnje tam izrečene besede niso imele v sebi nič pravičnega in resnicoljubnega, bolj so nas spominjale na sovražni govor ...

Župan je tudi dejal, da je »odporništvo celotnega naroda in ne samo določenega dela družbe« eden najplemenitejših trenutkov v naši zgodovini. Se je fašizmu res uprl »celoten narod«? Težko verjamemo, ko pa ima drugi mož države doma doprsni kip Benita Mussolinija. In ko je za mnoge beseda antifašist sinonim za ekstremist.

Vse to spominja na diskurz, ki se zadnja leta vse bolj uveljavlja v nastopih desnosredinskih politikov. Ti namreč levici bolj ali manj odkrito očitajo, da si je prisvojila 25. april. In da zato ta razdvaja. Tudi predsednik Fedriga je včeraj ponavljal, da bi dan odporništva moral biti »praznik vseh« in »dan narodne enotnosti«. Prepričan je, da ga nekateri izrabljajo za to, da bi napadali drugo politično opcijo. Kdor odkrito govori o antifašizmu, kdor opozori (kot včerajšnja govornica iz Padove), da se 10. februarja prepogosto manipulira z resnico in številkami, je zanje negacionist, zanikovalec zgodovinske resnice, provokator.

Ljudje, ki so včeraj zapolnili vseh 2200 mest na kamniti ploščadi Rižarne, so bili lačni besed, o katerih sploh ne bi debatirali, če bi bil 25. april res praznik vseh, ki živimo v Italiji.