»Tu quoque, Brute, fili mi?« (Tudi ti, Brut, sin moj?) so besede, ki naj bi jih izrekel Gaj Julij Cezar, potem ko je med zarotniki, ki so pripravili in izvršili načrt za njegov uboj, prepoznal tudi »svojega« Marka Junija Bruta. Te besede bi najbrž zelo dobro opisale razpoloženje predsednika Uefe Aleksandra Čeferina v nedeljo zvečer, ko je izvedel, da ga je predsednik Juventusa, predvsem pa (nekdanji?) dober prijatelj Andrea Agnelli zabodel z nožem v hrbet. Čeferin in Agnelli nista bila le tesna sodelavca in sogovornika na najvišji ravni svetovnega nogometa. Bila sta prijatelja, saj je Agnelli Čeferinu celo zaupal pomembno vlogo botra svoje hčere. Pohlep, kakor ga je imenoval Čeferin, predvsem pa številni milijoni v trenutku, ko »podjetje« Juventus doživlja neverjetno krizo zaradi koronavirusne pandemije, pa so bili očitno pomembnejši od kateregakoli prijateljstva.
Tudi zaradi tega predsednik Uefe je v ponedeljek povedal, da je bilo Agnellijevo obnašanje največje razočaranje ter da ni nikoli videl nekoga, ki bi tako lagal. Še sredi novembra je bil Čeferin gost Vesne Milek v oddaji Od blizu na drugem programu slovenske javne televizije. Na vprašanje, ali so resni indici, da si njegov prijatelj Andrea Agnelli želi superligo, je odgovoril: »Danes sva z Andreo govorila po telefonu. On je meni že prvi dan povedal, da v nobenem primeru v taki ligi ne bi sodelovali.« Oddajo so predvajali 17. novembra 2020. V petih mesecih se lahko marsikaj spremeni. Tako zgodba Cezarja in Bruta iz leta 44 pr.n.št kot zgodba Andree in Aleksandra leta 2021 pa potrjujeta, da je imel Anton Martin Slomšek prav, ko je napisal, da mož beseda več velja kakor kup zlata. Slomšek si v 19. stoletju pa žal ni mogel niti predstavljati, koliko kupov zlata bodo nekega dne veljali nogometni posli.