Prijava
Dark Theme
Kaj naj si mislimo o finančnem rezu, ki nam grozi tudi v letu 2025? Da zaudarja po ponovnem poskusu prizadejanja škode in podrejanja Primorskega dnevnika.
Dajmo dejstva na mizo. Pred enajstimi meseci je padel sklep o odvzemu skoraj 5 odstotkov finančne dotacije, ki jo Primorski dnevnik prejema na podlagi državnega zakona 38/2001. Naš časopis je bil tako prikrajšan za 80.000 evrov. Do reza je prišlo, ker je član deželne vlade FJK zavrnil sklep večine članov deželne posvetovalne komisije. Sestavlja jo 10 predstavnikov manjšine in predsedujoči - član deželne vlade namreč. 6 jih je bilo proti premikom v finančni postavki za založništvo in medije, 4 za. Obveljal je glas predsedujočega. Za rez. V njegovi včerajšnji izjavi za javnost pa smo prebrali, da njegov glas v posvetovalni komisiji šteje povsem enako kot glas ostalih članov. Dejstva pravijo, da ni tako.
Lani smo zapisali, da je dežela poteptala vlogo subjekta, ki jo manjšina zahteva zase v odnosih do institucij, in da poseganje politike v medije ni nikoli nedolžno. Ni bilo takrat in je še manj nedolžno zdaj, ker je namen škodovanja neprikrit. Predsedujoči komisiji je zatrdil, da ne bo upošteval prošnje založnika Primorskega dnevnika. Zavrnitev brez obrazložitve je lahko le politična odločitev.
Dogajanje okrog posvetovalne komisije in zlasti poseganje političnih predstavnikov v naš medij nas mora resno skrbeti. Zlasti ker gre za manjšinski časopis, ki za obstoj potrebuje državni prispevek. Katera koli oblast bi ga zlahka izsiljevala in podrejala ozkemu interesu, iz njega naredila sredstvo ločevanja in zlorab. Manjšinski medij, zato da zavaruje svojo neodvisnost in svobodo - le če smo svobodni pri presoji in izbirah, smo manjšini koristni -, potrebuje okrepljeno zaščito. Spremljamo škandal zaradi Mussolinija, ki mu upravi Trsta in Gorice še naprej zagotavljata sedež med častnimi občani. Morda pa je spodkopavanje tal Primorskemu dnevniku hujše dejanje. Ker nam s spodkopavanjem tal za razvoj in kadrovanje kradejo tudi prihodnost.
