ŠE O MUSSOLINIJU: Matera se ga je znebila že leta 1944

Slabih sto dni pred uradnim začetkom novogoriško-goriške Evropske prestolnice kulture 2025 je goriški občinski svet zavrnil zahtevo po preklicu častnega občanstva Gorice fašističnemu diktatorju Benitu Mussoliniju. Zadnja po vrsti italijanskih mest, imenovanih Evropska prestolnica kulture, je bila Matera leta 2019. Tudi mesto v Bazilikati je imelo svojčas častnega občana Benita Mussolinija, a se je tistega črnega zgodovinskega bremena znebilo še pred koncem druge svetovne vojne. Tamkajšnji občinski odbor je 27. oktobra 1944 z lastnim odlokom preklical častno občanstvo »duceju«.

Matera je bilo drugo italijansko mesto, ki se je odreklo dvajset let prej vsiljenemu častnemu občanu Mussoliniju. Pred njo je to storil Neapelj konec aprila istega leta, po njej Arezzo, marca 1945. Po ugotovitvah zgodovinarja Mimma Franzinellija je v letih od 1923 do 1925 podelilo častno občanstvo Benitu Mussoliniju skupaj 6694 italijanskih občin. Po raziskavi, ki jo je ob letošnjem 25. aprilu opravil novinar Cesare Treccarichi, je Mussolini častni občan še »nekaj sto italijanskih občin.«

Pomeni, da je kakih 6 tisoč italijanskih občin izbrisalo iz rodovnika lastnih častnih občanov tako nečastno ime. So se s tem pregrešile zoper »zgodovinski revizionizem«, kot je goriški prvi občan Rodolfo Ziberna med ponedeljkovo občinsko sejo ocenil poskus preklica častnega občanstva Gorice Benitu Mussoliniju? Gorica je peto od italijanskih mest, ki ji je uspelo - v odločilni navezi s slovensko Novo Gorico, ki je pravzaprav nosilka naslova - postati Evropska prestolnica kulture. Ob že omenjeni Materi so to bile še Firence (1986), Bologna (2000) in Genova (2004).

Firence so preklicale častno občanstvo Musoliniju 6. aprila 2009. Genova še prej. Mussolini ostaja častni občan Bologne, na kar je Ziberna opozoril v svojem ponedeljkovem posegu in citiral Virginia Merolo, »levičarskega župana« Bologne od 2011 do 2021: »Preklicati častno občanstvo Mussoliniju? Bolj koristno je spomniti se zgodovine.« In še: »Leta 2014 sem podprl predlog, a občinski svet ni nadaljeval s preklicem zaradi drugih razlogov.«

Ziberna je citiral tudi župana občine Novi Ligure Uga Frascherellija, predstavnika leve sredine, antifašista, ki se je takole izrazil: »Odvzeti Mussolinijevo ime iz seznama oseb, ki jim je bilo podeljeno častno občanstvo, mar ni zgodovinska laž? Mar se z odvzemom naslova Mussoliniju zbriše zgodovino? Mar ni res, da mu je bilo podeljeno častno občanstvo?«

Ziberna si je citat »izposodil« iz knjige Mimma Franzinellija Il fascismo, stran 146. Škoda, da je »pozabil« citirati tisto, kar je bil Franzinelli zapisal tri strani pozneje. Na strani 149 je objavil izjavo Elisabette Ruffini, direktorice Inštituta za zgodovino odporništva: »To ni nobeno brisanje zgodovine ali pisanje zgodovine na novo. To pomeni obračunati z našo preteklostjo, je pomembno dejanje spomina, ki odgovarja zahtevam mnogih mladih in ga podpirajo tudi tisti, ki so v odporništvu sodelovali.«

Po imenovanju »dveh Goric« za prvo čezmejno Evropsko prestolnico kulture 2025 je tudi v »italijanski« Gorici več govora o čezmejnem sodelovanju. Prihodnje leto bodo besede postale konkretna kulturna dejanja. Preklic častnega občanstva Gorice človeku, ki je pred več kot osemdesetimi leti pojmoval »čezmejno sodelovanje« kot zasedbo, uničenje, pregon in smrt, bi bilo lepo, do sosedne kulturne prestolnice spoštljivo dejanje. Tako pa je ostalo vse le pri besedah, kot so zgodovinski revizionizem, zgodovinska laž ali brisanje zgodovine. A prav tako pojmovanje je - paradoksalno - lažno. Kajti: ko bi goriški občinski svet v ponedeljek preklical častno meščanstvo »dučeju«, ne bi s tem zakrivil nobene »zgodovinske laži« ali »zbrisal zgodovino«. Preprosto: v zgodovini goriške občine bi bilo izpričano, da je bil Benito Mussolini častni občan Gorice od leta 1924 do 11. novembra 2024. Tako kot bo, na primer, v zgodovini Gorice zapisano, da je bil Rodolfo Ziberna goriški župan od leta 2017 do leta 2027 ...