PRIHOD MSC: Industrijska prihodnost Trsta ali Italije?

Minister za nacionalno proizvodnjo Adolfo Urso je včeraj tovarno, ki je zaenkrat še v lasti Wärtsile, opisal kot »simbol preporoda italijanske industrije«. Je res tako? Od tistega zloglasnega maila, ki je boljunske delavce seznanil z načrti za selitev proizvodnje ladijskih motorjev na domača finska tla, smo oddaljeni dve leti. Nepričakovan vstop skupine MSC v pogajanja za prihodnost območja je bil februarja letos strela z jasnega, brez katere bi po vsej verjetnosti ljudje ostali brez službe. Druga podjetja so že prej opustila načrte za območje in delavce, družba v delni državni lasti Ansaldo Energia očitno tudi ni bila prepričana v uspeh. Ostal je logistični velikan, ki se širi in je v krizi zavohal plodna tla za nove posle. Po dveh letih je torej, upajmo, konec. Zaposleni bodo imeli novega delodajalca. Delavke in delavci, katerim gre, strinjamo se s sindikatom USB, pripisati zasluge za preživetje zadnje velike tržaške industrijske sredine. Brez vztrajnosti sindikatov in zaposlenih, izkazane solidarnosti in, zakaj ne, upanja, bi te krize ne rešili. Politika in stanovske organizacije, ki so v teh letih mnogokrat reagirale, ne pa proaktivno delale (z nekaj hvalevrednimi izjemami), si morajo postaviti vprašanje o industrijski prihodnosti Trsta. Koliko smo oddaljeni od naslednje krize? Kako jo bomo rešili? Kakšno naj bo krajevno gospodarstvo v prihodnosti? Tovarniško mesto ne bomo postali, ne moremo pa biti odvisni le od luke, turizma in storitev. Tudi na čudeže ne smemo čakati.