Prijava
Dark Theme
Sklep senatnega odbora za ustavna vprašanja, da v ustavni zakon o neposredni izvolitvi predsednika italijanske vlade (t. i. premierat) vključi omembo jezikovnih manjšin, za Slovence v Italiji nedvomno predstavlja dobro novico. Še posebno zato, ker odločitev obvezuje parlament, da v novem volilnem zakonu upošteva potrebe manjšin. Teh je v Italiji priznanih kar dvanajst.
Če bo zakon sprejet in če bo prestal napovedano referendumsko preizkušnjo, bodo manjšine dobile mesto v novih ustavnih določilih, kar ni od muh. S tem se bo udejanjal tretji člen ustave (enakost državljanov) in njen šesti člen (varstvo jezikovnih manjšin), ki ga hočejo Bratje Italije »nadgraditi« (beri: razvodeneti) z zaščito italijanskega jezika, zastave in himne.
Postopek za uveljavitev premierata se napoveduje kot zelo dolg in zapleten. Obeti glede manjšin so vsekakor dobri, čeprav ne gre podcenjevati dejstva, da hoče vladna koalicija oslabiti vlogo predsednika republike, ki je varuh ustavnih pravic. Tudi naših.
Zaslugo za sklep senatnega odbora ima Južnotirolska ljudska stranka (SVP) in z njo stranka Slovenska skupnost. Pri tem je omembe vredno dejstvo, da je dopolnilo poslanca Meinharda Durnwalderja podpisala tudi senatorka Tatjana Rojc ter da je sklep v senatnem odboru doživel soglasje (zanj so volili tudi Bratje Italije) in podporo ministrice Marie Elisabette Alberti Casellati. Ministrica je izrazila zadovoljstvo, da je predlog SVP podprla tudi Demokratska stranka, saj ima vlada ves interes, da nasprotniki direktne izvolitve premierja podprejo vsaj nekatere člene tega zakona.
Praktični učinki senatnega sklepa bodo otipljivi z novim volilnim zakonom, če sploh bodo. Vsi volilni zakoni, ki so bili odobreni po sprejetju zaščitnega zakona 38 iz leta 2001, so tako ali drugače zadevali Slovence. Naši manjšini so bila prilagojena tudi volilna pravila iz leta 1992, ki nosijo ime po predsedniku Sergiu Mattarelli.
Za tiste čase najboljšo rešitev si je zamislil senator Darko Bratina, s posebnim obmejnim volilnim okrožjem, ki pa se ni obdržalo. Za izvolitev vseh dosedanjih parlamentarcev slovenske narodnosti pred Bratino in po njem pa je bila ključna njihova uvrstitev na strankarske liste levice in leve sredine. To so dejstva.
Kakšen bo novi volilni zakon, je nemogoče napovedati, znano je le, da bo neposredno izvoljeni predsednik vlade užival podporo najmanj 55 odstotkov parlamentarcev. V kakšni meri bo zakonodajalec upošteval sklep senatnega odbora v zvezi z manjšino, je prava neznanka, kot je odprto vprašanje, če bo manjšinska politika o tem našla vsaj nekaj skupnih točk. Doslej jih ni, razen tiste splošne, da Slovenci potrebujemo parlamentarca.
Pred državnim zakonom, ki ni za vogalom, bi se veljalo koncentrirati na reformo volilnega sistema FJK, ki bo menda kmalu zagledala luč. Tudi o tem manjšina nima skupnih gledanj. Volilna povezava med DS in SSk je omogočila Igorju Gabrovcu skoraj tri mandate v deželnem svetu in lansko izvolitev Marka Pisanija. Komu se bo v teh pogojih sploh splačalo kaj spremeniti?
