POPULISTI: Kdo zares oblega Evropsko unijo

Nekoč je bil Jörg Haider črna ovca evropske politike: edini skrajni desničar, ki se je povzpel na oblast. Na avstrijski eksperiment je preostala Evropa gledala zviška. Od Haiderjeve smrti v prometni nesreči je oktobra minilo 15 let, kar je v sodobni politiki cela geološka doba. Populisti, ki se postavljajo desno od tradicionalnih ljudskih in liberalnih desnosredinskih strank, vse pogosteje vstopajo v vladne palače. Le nekaj dni po zmagi Javierja Mileia v Argentini je izrazit volilni uspeh po večletnih poskusih slavil Nizozemec Geert Wilders, človek, ki bi vprašanje migrantov reševal z zapiranjem mošej. Ni rečeno, da bo potem tudi vladal, pogajanja za oblikovanje koalicije bodo dolga in zapletena, dejstvo pa je, da je velik del Nizozemcev nagradil ksenofobno retoriko (drugi del pa je včeraj na ulicah protestiral proti njej). V tej državi je vprašanje integracije priseljencev v povezavi s stanovanjsko problematiko zelo občuteno, Wilders pa ponuja preproste odgovore. Tako kot predlaga Milei Argentincem v času 140-odstotne inflacije radikalne ekonomske rešitve. Na Slovaškem se je (levi) Robert Fico vrnil na oblast tudi na valu proruske propagande. V Italiji so Bratje Italije svoj volilni bazen širili z nasprotovanjem sprejemanju migrantov, »mačehovski« EU in evru, kar danes iz vladnih vrst zanikajo. Ekstremizmi ogrožajo skandinavske socialdemokracije, Španci so se za zdaj le izognili vladi s stranko Vox, Marine Le Pen pa že dalj časa naskakuje Elizej.

Evropo bolj kot migranti oblegajo populisti. Ti po definiciji govorijo to, kar ljudje želijo slišati. Od Trumpa navzdol z ekstravagantnim nastopanjem in ob pomoči mehanizma lažnih novic izkoriščajo napake zmernih strank, ko te niso kos gospodarskim, migracijskim ali pa še zlasti komunikacijskim izzivom.

Junijske evropske volitve bodo ponudile nov obračun med evropeisti in doslej razkropljenimi suverenisti, ki zanikujejo temeljne vrednote Unije. Tri mesece pozneje bodo volili v ZDA. Kombinacija bi lahko bila eksplozivna.