Svet je zajela čudna mrzlica. Vzrok zanjo je novi virus, o katerem vsi vse vemo, pa nihče čisto zares. Zdravila proti mrzlici zaenkrat ni iznašel nihče, zgodi pa se lahko, da bo trajala in trajala, bolj usodna utegne biti kot covid. Novodobna mrzlica je vsaj delno tudi psihološke narave, njene posledice pa so lahko duševne motnje. Prav to ji daje nove dimenzije. Morebitne prihodnje žrtve ji dodajajo razsežnosti, ki jih prvotno morda sploh ni nameravala imeti. Zdaj postajajo dejstvo tudi na naši strani sveta.
Nova mrzlica že povzroča hude travme v Mehiki, prvi deželi, kjer sem kar nekaj let živel daleč od doma, rad jo imam. Takrat še ni bilo digitalne tehnologije, časniki so potovali tedne dolgo, telefonske povezave so bile tako drage, da smo si upali klicati v domovino komaj na vsake kvatre. Že takrat pa je veljalo reklo o bogu, ki je tako daleč od Mehike, pa o Združenih državah Amerike, ki so tako zelo blizu.
Tega rekla se Mehičani spomnijo vsakokrat, ko jim trda prede, vsekakor že stoletja. Že od tedaj, ko so jim severni Američani kos po kosu jemali zemljo, na koncu so mejo začrtali tam nekje, kjer je zdaj, na reki Rio Grande. Velika ameriška mesta še danes nosijo svoja stara španska, se pravi mehiška imena, Španci so prvotne jezike skoraj izničili. Še dandanes na severu živijo milijoni ljudi, ki so potomci špansko govorečih staroselcev, še danes jim pravijo Chicanos.
Po vsem hudem, kar so doživeli ob svojih biričih, ob svojih pokvarjenih politikih, svojih vsakdanjih težavah, se Mehiki zdaj kot orkan bliža še Donald Trump. Enkrat je že vladal, že takrat so imeli z njim slabe izkušnje, vendarle takrat še ni imel brezmejne moči kot zdaj, ni še obvladoval obrti vladanja, kakor jo obvlada zdaj.
Ta teden, ko je prihodnji novi vladar že imel sestavljeno vladno ekipo in ko že načrtuje, kako bo obvladoval pol sveta, je svojim južnim sosedom poslal kar nekaj sporočil in opozoril. Da bo nagnal domov delavce, ki si služijo kruh pri ameriških farmarjih in gradbenikih, in da bo navil carine za vse izdelke iz Mehike, ki je prva svetovna izvoznica na ameriški trg. Če se to res zgodi, se mehiško gospodarstvo lahko sesuje, saj delavci domov pošiljajo ogromne vsote denarja, kar 65 milijard dolarjev vsako leto.
Ta trenutek je v ZDA enajst milijonov ilegalno priseljenih delavcev. Severni Američani jih vsako leto na pomlad komaj čakajo, da potem garajo kot črna živina na poljih in gradbiščih, pozno jeseni jih naženejo nazaj domov, velikokrat tudi brez zadnjega plačila. Vseeno se čez nekaj mesecev spet vrnejo. Zanje, ki jih potrebujejo kot kruh, zapore na meji nikakor niso tako stroge kot za reveže iz Srednje Amerike, ki so vsem odveč.
Res pa je tudi, da se v primeru izgona spretnih in garaških mehiških delavcev lahko sesujeta ameriško kmetijstvo in ameriška gradbena industrija. V dobri meri tudi avtomobilska, saj ameriški avtomobilski tovarnarji pretežni del svojih vozil izdelajo ali vsaj sestavljajo v Mehiki, od tam je toliko sestavnih delov, da brez njih ne gre.
Mehika je vznemirjena zaradi Trumpove zmage na ameriških volitvah. Nemir vnašajo grožnje, da bo že prvi dan novega vladanja uvedel 25-odstotne carine na vse izdelke iz Mehike, pa tudi iz Kanade, ki je skupaj z Mehiko del severnoameriškega skupnega trga. Na Mehiko pa pritiska tudi Kanada, češ da je Mehika prva svetovna izvoznica v ZDA in v Kanado predvsem zato, ker igra vlogo kitajskega trojanskega konja. Kanadski premier Justin Trudeau trdi, da Kitajska čez Mehiko izvaža svoje proizvode v severno Ameriko.
Ob grožnjah gospodarstvu, ki ta trenutek nima zagotovljene prihodnosti, Mehičane vznemirja tudi notranja scena. V času vojn proti mamilarskim mafijam je zadnja leta mehiška vojska dobila toliko moči, da ni prav nič pretiran strah pred njeno prevlado, tudi pred morebitnim prevzemom oblasti. Severni sosedi niso samo Indija Koromandija za reveže z ameriškega juga, ampak so tudi svetovno največji porabniki mamil. Karteli so tako bogati, da bi radi vladali, vojska pa z vojno proti njim dobiva toliko moči, da bi morda tudi rada vladala. Vojna med karteli in vojsko vodi v negotovost, izvoljeni politiki imajo vse manj vpliva, vsa bolj so odvisni od vojske in mamilarjev. Zdaj ob vsem hudem prihaja še mrzlica, ki se piše Trump.