POMISLEKI: Moja Mehika v novi podobi

In vendar se lahko tudi kaj spremeni. Morda ne v Evropi, kjer se mlatimo pred evropskimi volitvami, ker smo vajeni vsako priložnost izkoristiti za spopad z drugače mislečimi, malo pa nam je čisto vseeno, kakšno slamo mlatijo tisti, ki se ženejo za evropski poslanski sedež. Že čez nekaj mesecev bomo pozabili nanje.

Nehal sem misliti na skorajšnje volitve v tistem trenutku, ko je iz Mehike, ki mi je blizu, saj sem tam živel kar nekaj let, priletela sicer pričakovana, pa tudi bombastična novica, da največjo špansko govorečo državo na svetu, ki je tudi zibelka mačizma, poslej vodi ženska. Ženska v zibelki in prestolnici mačizma! Potomka migrantov v času preganjanja migrantov! Resna znanstvenica v obdobju čarovnikov marketinga.

62-letna Claudia Sheinbaum je v spopadu za predsedniško palačo za trideset odstotkov premagala drugo žensko, svojo vrstnico Xóchitl Gálvez. Obe skupaj sodita k nenavadnim pojavom. Zmagovalka je Judinja, hči litovskih in bolgarskih Judov, ki so pribežali v Mehiko pred preganjanjem Judov. Poraženka Xóchitl je potomka staroselcev, kar je tudi skoraj čudež, izgubila je zato, ker zastopa najbolj desno stranko PAN.

Nobena od njiju torej ni Španka. Nova predsednica celo utegne od Španije odločno terjati opravičilo zaradi vsega hudega, kar so vojaki španske krone zagrešili na mehiških tleh, ko so pokristjanjevali, kradli, posiljevali, spotoma ustvarjali mehiško raso, kakor pravijo mešancem, ki predstavljajo večino. Že dosedanji predsednik Andrés Manuel López Obrador, s kratico mu pravijo AMLO, je pozval Madrid, naj stori zgodovinski korak in se opraviči, slej ko prej bo to moral storiti. Evropske brate v jeziku je opomnil, da je navsezadnje Mehika tista država, kjer špansko govori največ ljudi, kar 130 milijonov, Špancev je nekajkrat manj.

Claudia Sheinbaum se zdi, kakor da prihaja z drugega sveta in tudi poskuša svojo Mehiko spremeniti v drug svet. Že mati in oče sta bila znanstvenika, pobudnika znanosti na univerzi UNAM, ki je največja na zahodni polobli, oče je bil kemik, mati mikrobiologinja, njuna hči Claudia, profesorica fizike, dobitnica Nobelove nagrade za mir, ko so jo kolektivno dobili naravovarstveniki (zraven je bila tudi Slovenka Lučka Kajfež Bogataj), je znanost prenašala tudi v prakso. V mehiški prestolnici, veliki kot pol Italije ali petnajst Slovenij, je dala kot županja zgraditi obvoznico v dveh nadstropjih, kar se že pozna pri manjšem onesnaženju.

Predsedniško funkcijo bo prevzela 1. oktobra, take so manire v Mehiki, kjer je marsikaj drugače kot drugod. Predsednik republike ima samo eno priložnost, svojih šest let, potem se mora umakniti, največkrat ga za nekaj časa pošljejo nekam za ambasadorja, včasih koga tudi malo zaprejo zaradi korupcije in milijard, ki jih je skupaj s sodelavci, najvišjimi funkcionarji, pospravil v žep.

Za sedanjega predsednika se menda ni bati, da bo kaznovan, skupaj z novo šefico države sta ustanovila stranko Morena, bil je njen politični boter, pripeljal jo je na oblast, še bolj zanimivo pa je, da je po šestih letih ohranil priljubljenost, ki jo je imel, ko je po treh poskusih pred šestimi leti naposled zmagal.

AMLO in Claudia Sheinbaum, levičarja po duši, sta skupaj ustanovila Gibanje za narodno prenovo, s kratico Morena, v desetih letih sta jo pripeljala do oblasti v državi, pa tudi v prestolnici. Zdaj dvotretjinsko obvladujeta tudi parlament, pa še dobršen del zveznih držav. Za del opazovalcev je to enkratna priložnost za nov vzgon, za drugega nevarnost, da bosta ustvarila novo verzijo stranke PRI, ki je vladala od mehiške revolucije leta 1917 pa skoraj do konca stoletja, združevala je vse ljubitelje oblasti, od levih in srednjih do desnih.

Po velikih proslavah na Zocalu, starodavnem glavnem trgu 30-milijonske prestolnice, ki jo je doslej vodila, bo levičarka in znanstvenica z jesenjo vstopila v trdo resničnost. Mehiko pretresa nasilje, ki je od zmeraj, nikomur doslej ga še ni uspelo ustaviti. Tudi migracije so večne, le da zdaj v ZDA ne pešačijo več Mehičani, ampak reveži iz Salvadorja, Hondurasa, pa Kubanci, ki bežijo čez Nikaragvo.

Z Američani se nova predsednica morda celo pogodi o marsičem. Judinja je, doktorirala je v Kaliforniji, pa še odločna je in samozavestna kot redkokdo med državljani zdaj njene Mehike.