POMISLEKI: Evropa na obrobju sveta

Svet se trese, drhti, nenehno se premikajo silnice, ki ga ženejo v pogubo. Grozljive so novice o umiranju otrok v Gazi, nič manj o umiranju Ukrajincev, pa tudi ruskih vojakov, oboji so žrtve. Le da smo pozabili nanje, ko je 7. oktobra počilo v Gazi. Zdaj tudi na Gazo že pozabljamo, odrinili smo jo z glavnega odra, ko so začele v nedeljo leteti rakete in droni iz Irana proti Izraelu ... Zdaj se bojimo novega maščevanja, valovi nasilja lahko pljusknejo daleč.

Ko je Srečko Kosovel pisal o Evropi in smrti pred stoletjem in več, ga niso razumeli, šele zdaj se zares zavedamo, kaj je imel v mislih. Iste verze bi lahko napisal tudi zdaj, če bi bil še z nami. Kdo ve, ali bi jih razumeli in doumeli ... Najbrž ne, saj tudi zdaj pesniki in misleci svarijo pred norostjo, pa to ne gane nikogar od tistih, ki o svetu odločajo. Zares gane in radosti današnja svetovna situacija samo proizvajalce orožja, ki kujejo milijarde. Še več so jih menda pridelali v zadnjem času, kakor so jih farmacevti v času covida.

Tudi v prejšnji, pred prejšnji in drugih vojnah so proizvajalci orožja kovali dobičke in si zagotovili svetovno oblast. Američani so se iz najhujše krize dvajsetih in tridesetih let, ki je v samomor pognala cvet tedanjega podjetništva, izkopali z velikansko proizvodnjo orožja in streliva, s tem so zavladali svetu. Potem se je svetovna organizacija naselila na Vzhodni reki, ne v Švici, angleščina je prevladala kot svetovni jezik, poražena nemščina je poniknila, odrinjena in obrobna francoščina je zbledela. Takrat se je pravzaprav že začenjal zaton naše stare Evrope, ki ga zares čutimo šele zdaj, zavedati pa se ga tudi zdaj še nočemo. Takrat smo postali ameriški privesek, zdaj smo washingtonski hlapci.

Ker je iranski napad na Izrael (kot odgovor na izraelski napad na iranski konzulat v Siriji) popolnoma odrinil zanimanje za Ukrajino, nas bo stalo še kar nekaj časa, predvsem pa zdrave logike, da bomo šele zares začeli spoznavati, kako nas mojstri orožarji prinašajo okoli tudi v sedanjih vojnah. Poskusimo se spomniti, kako ponosni in odločni smo bili v Evropi, kako smo prepričevali drug drugega in sami sebe, da bomo zdaj zdaj stisnili ob zid pohlepne in pogoltne Ruse. Ne bomo več kupovali od njih plina in nafte in pšenice, ničesar ne bomo kupovali. Ne bomo jih financirali, so rekli naši evropski politiki. Pomanjkanje v ruskih trgovinah in vse, kar sodi k trgovinski vojni, bo Ruse dvignilo k nezadovoljstvu, morda celo odporu, so nas bodrili.

Po dveh letih nam poznavalci in tudi nenadoma razsvetljeni politiki postrežejo s popolnoma drugačnimi podatki. Rusija se ni podrla, nič ji ne manjka, resetirala je svojo ekonomijo, zmogla je brez našega denarja. Hkrati kakopak tudi z našim denarjem, ki tja prihaja po stranskih poteh, po skrivnih predorih in kanalih. Ni ga namreč na zahodu junaka, ki bi se odrekel zaslužku, če ve, da mu bodo Rusi plačevali več kot drugi in dosedanje partnerje reševali pred propadom. Ves svet trguje z Rusi, le oblike so morda drugačne. Blokada ni uspela, predvsem pa so se Rusi znašli po svoje. Nimajo brezposelnih, ki smo jih pričakovali, nasprotno, njihova gospodarska rast je večja kot drugod. Vsi imajo delo, orožarska industrija tudi pri njih prinaša prav tako velike denarje kot kjerkoli drugod. Kakor so Američani med drugo vojno zaposlili vse svoje prej brezposelne, zdaj Rusi vse svoje delavce (najbrž tudi na silo) pošiljajo v tovarne orožja in streliva. Prepričani smo lahko, da ta čas cveti tudi ameriško orožarsko gospodarstvo, podrobnosti bomo gotovo izvedeli pozneje, ko bomo v Ameriko poslali že ves denar, ki je v Evropi namenjen za orožje. Pakt Nato, ki mu pripadamo, temelji na proizvodnji in prodaji orožja, oboje imajo v rokah Američani, zato nas tudi nenehno opominjajo, da se premalo oborožujemo.

Evropa izgublja sapo ob nenehno novih potrebah ukrajinske vojske, ki tudi izgublja sapo, zmanjkuje ji mož za na fronto. Milijarde se selijo v ameriške tovarne orožja za ukrajinsko fronto. Milijard za orožje je toliko, da se v glavi zavrti. Samo velika vojaška operacija Izraela, ZDA, Jordanije, Velike Britanije in zaveznikov proti nedeljskim iranskim izstrelkom je v nekaj trenutkih stala veliko veliko več, kot je svet pripravljen ponuditi trpečim prebivalcem Gaze za preživetje.