POD PREPROGO: Sloni na štirih kolesih ne sodijo v mesta

Na podnebnih konferencah COP se vsako leto postavlja vprašanje, kje začeti z ukrepi za razogljičenje planeta. Bogate države, ki so doslej same nasičile atmosfero z ogljikom, zahtevajo, naj bo ukrepanje porazdeljeno tudi med revnejše. Smo zares vsi enaki? Menda ne. Potrebno je razlikovati med emisijami za preživetje in emisijami izobilja. Indijska družina, ki kuha na drva ali dobiva elektriko iz elektrarne na premog, nima alternative, če noče ostati v temi in jesti surovo hrano.

So pa na svetu tudi ljudje, ki bi lahko spremenili življenjski slog. Dario Kenner je v knjigi Carbon Inequality analiziral, koliko bremeni planet ogljična sled velebogatašev z luksuznimi avtomobili, jahtami, zasebnimi letali. Nevladna organizacija Oxfam potrjuje, da je ogljična sled odstotka najbogatejših na svetu 175-krat večja kot sled 10 odstotkov najrevnejših. Bogat Američan onesnažuje do dva tisoč krat več kot reven Mozambičan.

Boj za podnebje je torej povezan z bojem za družbeno pravičnost in enakopravnost. Eden od najbolj nepotrebnih virov onesnaževanja so zelo razširjeni Sport utility vehicles (SUV), športni terenci, pogosto v avtomobil preoblečeni traktorji, ko že ne skorajda vojaška oklepna vozila, kakršni so zloglasni hummerji in podobni. Mednarodna agencija za energetiko (AIE) trdi, da so v letih 2010-2019 ta vozila bila drugi največji dejavnik povečanja izpustov CO2 na globalni ravni tik za proizvodnjo elektrike. Če bi lastniki teh vozil bili država, bi bili na sedmem mestu v svetu po emisijah ogljika.

Je to potrebno? Ali res po naših mestnih ulicah potrebujemo te pošasti, načrtovane za vožnjo po gorskih in puščavskih poteh? Čemu mora vse človeštvo plačevati za te statusne simbole, mehanske proteze psihološko labilnih voznikov, ki z njimi tekmujejo, kdo ima večjega in daljšega? Je res potrebno, da za prevažanje kakih 80 kilogramov človeškega mesa porabimo energijo, ki je potrebna za premikanje tri tone težkih vozil?

Niti elektrika ni rešitev. Res je na cesti manj onesnažujoča kot bencin ali dizel. Vendar elektrifikacija, ki jo EU spodbuja za premikanje teh slonov na štirih kolesih, ne rešuje problema, saj je treba to elektriko proizvesti. Teslin model y, trenutno najbolj prodan električni avto v Evropi, porabi skoraj 18 kilovatnih ur za 100 kilometrov. Povrhu so sodobni avtomobili pretežki in preveliki za naša mesta. Pred 50 leti je najbolj razširjen družinski avto fiat 128 zasedal 6,1 kv. metra površine in tehtal 750 kilogramov. Tesla y tehta dve toni in zaseda 9,1 kv. m. Vozimo za 50 % daljše in širše avtomobile, potem pa se tožimo, da so ulice razrite in ni prostora za parkiranje.

Kaj narediti? Ponekod so že šli v akcijo. V Lyonu so uvedli do trikrat dražjo parkirnino sorazmerno s težo vozil, dimenzijo in količino izpustov. V Parizu bodo podobne omejitve uvedli januarja 2024. Podžupan David Belliard razlaga, da so okorni športni terenci nevarnejši za pešce in kolesarje, uničujejo asfalt in zastrupljajo zrak. »V centru Pariza ni ne gorskih ne makadamskih cest, zato ta vozila ne sodijo sem.« Skušali se jih bodo znebiti z omejitvami in parkirninami po načelu »kdor onesnažuje, naj plača«. Še radikalnejši so Nizozemci, narod kolesarjev ne iz kakih genetskih razlogov, ampak zaradi že večdesetletnih zavestnih izbir v politiki mobilnosti. V Haagu bodo avtomobile iz centra odganjali s kar brutalnimi parkirninami: 50 evrov za postanke, daljše od 10 minut.

Tudi na Japonskem uvajajo nov sistem obdavčevanja vozil. Davek bo sorazmeren s težo vozila in s porabo goriva. Lastnik dvolitrske toyote bo plačeval kakih 1100 evrov letno, voznik suva precej več. Po drugi strani uvajajo davčne olajšave za »kejžidoša« vozila, male avtomobilčke do 340 cm dolžine, 660 kubikov in 47 kilovatov.

Kaj pa v Italiji? V Firencah so dostop suvov v center omejili že leta 2005 in po dolgem pravdanju je sodišče letos dalo prav občini. Podobne ukrepe snujejo v Milanu in drugih mestih. V obratno smer pa gre vlada, ki je na predlog ministra za promet Mattea Salvinija v osnutek davčne reforme vključila tudi odpravo t. i. »superbolla«, davka na luksuzna vozila, ki letno navrže kakih 100 milijonov evrov. Erar se denarju ne bo odpovedal, zato bodo davek porazdelili med vse avtomobiliste, po načelu »kdor manj onesnažuje, bo več plačal.« Nekaj je v tej državi narobe.