POD PREPROGO: Požrešni volkovi se trgajo za Sirijo

Vojna v Siriji je v 13 letih povzročila pol milijona mrtvih, šest milijonov beguncev - največ v Turčiji, Libanonu in Jordaniji - in še toliko notranje razseljenih. V zadnjem tednu se je konflikt spet razvnel. Država je na križpotju interesov regionalnih in globalnih velesil. V Siriji se spopadajo Izrael, Iran, Turčija, ZDA, Rusija in zalivske monarhije.

Težko je razumeti, kaj se točno dogaja, saj se navzkrižni interesi prepletajo brez navidezne logike. Vzemimo Turčijo. Po oceni analitikov so njene tajne službe organizirale zdajšnji napad džihadistov skupine Hajat Tahrir Al-Šam (HTS) in drugih sunitskih milic. Turčija je članica Nata in zaveznica ZDA, njen glavni interes v Siriji pa je zatirati Kurde oziroma Demokratične sirske sile (SDF - Kurdi, kristjani in zmerni Arabci), ki jih podpirajo ZDA.

Podobno se prepletajo interesi drugih akterjev vse od leta 2011, ko je po gospodarski krizi, ki ji ni bila tuja dolga suša zaradi podnebnih sprememb, izbruhnil upor proti režimu Bašarja al Asada. Zahod je upor podpiral, češ da bo arabska pomlad prinesla »demokracijo« in nove tržne in naftne priložnosti. Pa so se ušteli, saj je med uporniki prevladal sunitski džihadizem, ki je nastal iz ostankov Sadamovega režima po ameriški agresiji na Irak. Islamska država (IS) je čez večji del Sirije in Iraka raztegnila kalifat in s terorizmom okrvavila tudi Evropo.

Zatrl jo je navzkrižni ogenj Rusije in Irana, ki sta podprla Asada, in Kurdov s podporo Američanov. ZDA Asada niso imele rade in so želele nagnati Rusijo iz vojaških oporišč v Latakiji in Tartusu, vendar je bil IS še večje zlo, zato so oborožili Kurde in jim v zameno obljubili samostojnost na severu države. Turčija je prej kot ne bila na strani džihadistov, preganjala je Kurde, vendar le toliko, da ni prišla v konflikt z ZDA.

Leta 2020 je Vladimir Putin turškemu predsedniku Erdoganu predlagal premirje. Stanje je odtlej bilo sledeče: tretjino države na severovzhodu, onkraj reke Evfrat so nadzorovali Kurdi (SDF) s pomočjo vsaj dva tisoč vojakov ZDA; severozahod je bil pod nadzorom Turčije, neposredno ali preko džihadistov HTS v regiji Idlib s 4 milijoni prebivalcev; drugo mesto države Alep in ves jug z Damaskom je obdržal Asad s podporo Irana in Rusije; IS je ohranil nekaj enklav na vzhodu.

Kaj se dogaja danes? Prav na dan sklenitve premirja v Libanonu (!) so džihadisti HTS napadli in v 48 urah osvojili Alep ter začeli naglo prodirati proti Damasku. V četrtek so zasedli Hamo, 4. mesto v državi, in zdaj naskakujejo Homs, 50 km južno v smeri Damaska. Šibka Asadova vojska je zapustila vse položaje. Izgubila je zaveznike. Iranske milice so zdesetkane, saj so že eno leto pod udarom več sto raidov izraelskih bombnikov, še bolj je na kolenih Hezbolah, ki se je do zdaj uspešno boril na Asadovi strani. Še več: po izraelski agresiji na Libanon, se je v Sirijo vrnila več kot polovica od 800.000 tja zateklih beguncev, kar je še povečalo humanitarno krizo v razrušeni državi.

Na Ukrajino osredotočeni Rusi se niso mogli odzvati dovolj odločno. Bombardirali so džihadiste, niso pa zmogli preprečiti zavzetja Alepa, kar se doslej ni zgodilo vse od začetka vojne. Prodor upornikov do Damaska je za zdaj ustavil previdni Erdogan, a ni rečeno, da ga bodo džihadisti ubogali. ZDA in Izrael jim pomagajo, saj so tačas bombardirali iranske milice in s tem dodatno šibili Asada.

Ali to pomeni bližnji padec režima? Najbrž ne. Turki skušajo zadrževati prodor džihadistov na jug in jih usmeriti na vzhod proti Kurdom, ki jih iz Alepa in bližnje enklave okoli mesta Tel Rifaat potiskajo na vzhod, onkraj Evfrata. Erdogan želi preprečiti nastanek kurdskega koridorja od Iraka do Mediterana in je najbrž v tem smislu dogovorjen z ZDA. Najbolj je pod udarom Iran, ki ga skušajo Izrael, ZDA in Turčija izločiti iz Sirije. Kaj pa Rusija? Zanjo je vitalno ohraniti vojaški oporišči v Siriji, Asad in zavezništvo z Iranom sta po stranska. Putina trenutno bolj zanima Erdogan, ki bi zanj lahko bil ugoden posrednik za mirovni dogovor v Ukrajini. Šibak Asad ni v napoto Turčiji, še manj Izraelu, ki se zmage džihadistov HTS v Siriji boji še bolj kot ošibljenega Irana.

Žrtve vseh teh spletk so milijoni ljudi, ki trpijo in umirajo. In morajo upati, da v te vojne igre Donald Trump ne bo planil kot slon v trgovino porcelana.