POD PREPROGO: Podaljševanje vojne agonije

Kongres in senat ZDA sta po šestih mesecih obstrukcije Trumpovih v republikancev odobrila 61 milijard dolarjev za dobavo orožja Ukrajini, del paketa, ki zajema 95 milijard dolarjev za tri konflikte, v katerih so ZDA soudeležene. 26 milijard bo šlo Izraelu, 8 pa Tajvanu na pacifiški fronti s Kitajsko.

Prava tekma s časom se obeta v Ukrajini, ki je vojaško na tleh. V zadnjih mesecih so pobudo na bojiščih prevzeli Rusi, osvojili Avdijivko in zmagali še nekaj ključnih bitk. Od takrat ruska vojska počasi prodira v smeri Harkova, drugega mesta v državi. Ukrajini primanjkuje vojakov, topniške municije, protiletalskih sistemov, ki bi prestrezali drone in rakete.

Vprašanje je, ali bo dodatnih 61 milijard, potem ko so jih članice Nata v ukrajinsko vojno vložile že več stotin, bistveno spremenilo razmere. Večina opazovalcev meni, da ne. Denar bo šel ameriški vojaški industriji, delno za obnovitev zalog, ki so jih že oddali Ukrajini, delno za nove pošiljke. Omenjajo se topniška municija, protiletalski sistemi, bojna letala, rakete srednjega dometa. Vse to lahko upočasni rusko napredovanje, težko pa ga bo zaustavilo. O kaki ukrajinski ofenzivi ni govora, je prevladujoče mnenje tudi med Natovimi strategi.

S topniško municijo bodo Ukrajinci lahko ruski vojski prizadeli večje izgube, s protiraketnimi sistemi bolje obvarovali vojaško in energetsko infrastrukturo, ki je zadnje čase tarča uničujočih napadov. Bolj vprašljiva je vloga nekaj deset starih lovcev F-16, ki menda ukrajinski strani ne bodo kaj prida koristni spričo premoči ruskih Su-34 in SU-35. Postavlja se tudi vprašanje, kje bi vzletala in pristajala ta letala. Če bi se to dogajalo ob skrajni zahodni meji Ukrajine ali celo iz Natovih oporišč onkraj nje, se utegne zgoditi, da Rusi po pomoti sestrelijo kak povsem enak poljski ali romunski F-16. Kaj potem, bomo padli v konflikt Nato-Rusija in svetovno vojno?

Ukrajini najbolj primanjkujejo vojaki. Zelenski je starost za služenje v vojski znižal s 27 na 25 let, na fronto je poslal zapornike, prisilno rekrutiranje povzroča odpor in beg moških. Več kot 800.000 se jih je zateklo v EU, kjer jim veleposlaništva ne obnavljajo več dokumentov, da bi jih prisilili, da se vrnejo domov. Vojaki na fronti nimajo zamenjav po več mesecev. Drugače je pri Rusih. Po začetnem podcenjevanju, ko je Vladimir Putin zares mislil, da bo Ukrajino podjarmil s »specialno operacijo,» so se prilagodili in zdaj vsak mesec na fronto pošiljajo do 30.000 svežih mož. Skratka, Ukrajinci lahko igrajo le v obrambi, nimajo pa realnih možnosti, da bi spet pridobili izgubljena ozemlja.

Če torej nova vojaška pomoč EU in ZDA ne bo prevesila stanja na bojiščih, čemu je sploh namenjena? Bo le še zavlekla vojno in povečala človeške in materialne izgube na obeh straneh? Poklovnik Giorgio Orio Stirpe, do nedavnega na visokih položajih v italijanski vojski in Natu danes pa pronatovski analitik, ocenjuje, da stanje na bojiščih stagnira in ni pričakovati večjih premikov niti v naslednjih mesecih. Obe strani ohranjata določeno ofenzivno moč, ki jima omogoča kljubovanje in zadajanje tudi bolečih udarcev nasprotniku, nobena pa ni dovolj močna za preboj.

Za razliko od evropskih politikov, ki plašijo, da »bo Putin prodrl do Lizbone, če ga ne ustavimo v Ukrajini,» Stirpe trdi, da sta celo Harkov in Odesa izven dometa Rusov. Zanje je realističen cilj le utrditev položajev in obramba že pridobljenih ozemelj od Donbasa do Krima. Za kaj več jim zmanjkuje moči, saj so doslej dali od sebe največ, kar zmorejo. Za pomenljiv prodor nimajo logističnih zmogljivosti, niti letalskega kritja, niti mobilnih topniških enot, trdi analitik.

Nastala je torej pat pozicija. Možnost, da bi se tehtnica prevesila na eno od strani, je bolj teoretična kot realna. ZDA so si zadale strateški cilj ošibiti Putinovo Rusijo in pri tem vztrajajo. Vendar je to interes ZDA, ne pa Ukrajine in še manj Evrope. Zdaj bi bila potrebna zamrznitev konflikta na trenutni frontni črti in odločna politična pobuda za premirje, prvi korak za prehod od vojaških na diplomatska sredstva. Za trajni mir pa bo treba tako Ukrajini kot Rusiji zagotoviti varnost. Obe se čutita ogroženi, prva od Rusije, druga od Nata. Mednarodno zajamčena vzajemna varnost je ključ za kompromis. Vse drugo, vključno z ozemlji, je manjši problem.