POD PREPROGO: Na vrsti so mrhovinarji

Kdo bi si 11. septembra 2001 mislil, da bomo kdaj videli predsednika ZDA proslavljati vojaško zmago človeka, ki se je atentata na WTC tako veselil, da se je pridružil al-Kajdi? Tudi to smo doživeli. Joe Biden slavi padec Asada v Siriji in zmago »upornikov«, kot se po novem imenujejo salafitski džihadisti.

Njihov nič več krvoločni, ampak pragmatični vodja Abu Mohamad al-Džolani si je nadel civilna oblačila, pristrigel košato džihadistično brado in bojno ime zamenjal s pravim, Ahmed Hussein al-Šar’a. Nič ne de, da nad njegovo glavo še lebdi nagrada Cie 10 milijonov dolarjev »živ ali mrtev«. Seveda je baraba, toda premagal je Asada, z njim Irance in Ruse, zato je »naša baraba«. Sovražnik naših sovražnikov je naš prijatelj. Potem pa bomo videli. Nekaj že videvamo s strelskimi vodi in linčanjem režimskih ljudi po »osvobojeni« Siriji. A kaj, to so malenkosti.

Biden se navdušuje, saj so novi gospodarji v Damasku produkt ameriške invazije Iraka. Še več. Od leta 2012 so ZDA s stotinami milijonov dolarjev oboroževale gverilske skupine, ki so se v Siriji upirale režimu. Operacijo Timber Sycamore je režirala Cia s sodelovanjem Britancev, Savdske Arabije, Katarja. Cilj je bil, takrat kot danes, poraziti glavna botra Asadovega režima, Rusijo in Iran.

Gverilci naj bi po planih Washingtona bili nosilci arabske pomladi in zahodne demokracije. Žal so se kmalu povezali z džihadisti al-Nusre, sirske inačice al-Kajde, in mesarji Islamske države (IS), ki so se tako polastili zalog ameriškega orožja. Ponovil se je Afganistan, kjer so ZDA proti Rusom oboroževale mudžahedine in dobile talibane. Novi polomiji so se skušali izogniti tako, da so v boj proti IS poslali Kurde. Iraško-sirski kalifat je propadel, džihadisti pa so se zatekli v varno zavetje Turčije čakajoč, kdaj jih bodo spet potrebovali.

Trenutek je zdaj prišel, ko je višji cilj ošibiti Rusijo in potolči Iran narekoval, da pri iskanju izvajalcev ni treba biti preveč izbirčni. Vsi smo bili presenečeni, kako naglo se je sesul 50-letni režim rodbine Asad in alavitske manjšine v Siriji. Očitno je bila predstava skrbno režirana v ZDA, izvedla pa sta jo glavna lokalna žandarja, Izrael in Turčija, ki imata pri tem še nekaj lastnih interesov in načrtov.

Izrael je najprej obglavil in zdesetkal šiitski Hezbolah v Libanonu, ki je v Siriji bil najučinkovitejši zaveznik Asadove vojske. Vsak dan je z bombniki tolkel tudi po iranskih milicah v Siriji. Občasno so priskočili na pomoč vojaki ZDA. Na severu pa je Turčija vežbala džihadiste in jih v pravem času poslala v napad. Brez zaveznikov in denarja za plače vojakov je Asadova vojska skopnela kot snežna kepa v mikrovalovni pečici. V ravs je vskočila tudi Ukrajina, piše Washington Post, z zalogami orožja, ki ji ga plačuje EU: s 150 brezpilotniki in 20 specialisti za njihovo vodenje, kar je džihadistom dalo nedosegljivo prednost. Kyiv Post pa je poročal, da so ukrajinski specialci delovali v Siriji že več mesecev. Udarec Vladimirju Putinu v Siriji, zato da popusti v Ukrajini.

Ne bo šlo. Putin se je prav včeraj še ostreje lotil Kijeva, v Siriji pa bo pri Erdoganu izprosil ohranitev oporišč v Tartusu in Latakiji. Sultan je mojster preigravanja, počasi prede svojo mrežo in širi vpliv novega osmanskega imperija. Ambicije so velike. Nadzor nad Bližnjim vzhodom in širitev v turkmensko Azijo. Za zdaj še v zavetju Nata, a ZDA se bodo morale namučiti, če ga bodo hotele zadržati. Med njimi se že iskri na severu, kjer Turčija napada Kurde. Jih bo Donald Trump še pripravljen braniti ali čaka Kurde podobna usoda kot Palestince?

Na jugu si je svoj kos sirske pogače že odrezal Izrael. Zasedel je za dve Gazi ozemlja, prodrl skoraj do Damaska, uničil vso sirsko vojno mornarico, letalstvo, skladišča orožja in 80% vseh vojaških kapacitet. Zavzel je tudi goro Hermon, strateško točko za nadzor Libanona, Sirije, zlasti pa vodnih virov. Začasno, je dejal Benjamin Netanjahu, ki je obenem sporočil, da bo od leta 1967 »začasno« zasedeni Golan ostal izraelski na vse veke vekov. Prejšnji teden sem pisal, da se volkovi trgajo za Sirijo. Zdaj so že na vrsti hijene, ki trgajo mrhovino.

Še drugi mrhovinarji so zraven. To so voditelji držav EU, ki sirskim beguncem že odrekajo azil. Naj se vrnejo med ruševine! Kot da se je Sirija čez noč spremenila v bližnjevzhodno Švico. Gnusno!