POD PREPROGO: Med ruševinami umirajo tudi vrednote

Pred našimi očmi se v Gazi dogaja genocid. Mrtvih je že več kot v Srebrenici - o tem genocidu je razsodilo mednarodno sodišče za vojne zločine. Mladićeve horde so klale fante in moške. Izraelska vojska pobija vse po vrsti, tudi ženske in otroke, načrtno strelja na novinarje, kot je ugotovila neodvisna preiskava Reporters sans frontières. Tarče so bolnišnice, šole, mošeje in cerkve, kamor se zatekajo begunci, tarče so humanitarci in osebje agencij Združenih narodov. Srbski nacionalisti so v Sarajevu skušali izbrisati bošnjaško kulturo s požigom Viječnice. Bombniki z Davidovo zvezdo so do tal porušili univerzo Al-Azhar, eno najlepših stavb v Gazi, simbol palestinske kulture in identitete. Tri noči so raketirali begunsko taborišče Džabalija, da so likvidirali dva vodilna moža Hamasa. Z njima so ubili še 200 ljudi, 120 je pogrešanih pod ruševinami, 750 ranjenih. Če je borcev Hamasa res med 35 in 40 tisoč in če za vsakega zraven pobijejo sto nedolžnih, kaj še bo?

In kaj bo z nami, ko nemo zremo v naše vlade, ki vse to dopuščajo? EU molči ali jeclja. Joe Biden je prepričeval Benjamina Netanjahuja, da vojne proti terorizmu ne bo zmagal z vojsko, potem pa ni niti z mezincem mignil, da bi ga ustavil. Poslal je letalonosilki, da se ne bi Libanon, Iran, Turčija ali kdo drug spravil proti Izraelu, ki pa so mu v Gazi do zdaj pustili proste roke. Včeraj je v Tel Aviv spet poslal Antonyja Blinkna, da izprosi nekaj ur premirja, ne pa prekinitve ognja. Vse bolj se zdi, da cilj Izraela, s privoljenjem ZDA, ni uničiti Hamas, ampak Gazo v celoti. Izraelski ambasador Dror Ejdar je na italijanski televiziji žugal, da je treba »uničiti Gazo, jo do tal porušiti, ker vsa Gaza je zlo«. Obrambni minister Izraela Joav Galant pa je prekinitev dobave elektrike, vode in hrane prebivalcem Gaze utemeljil, češ da gre za »človeške živali«. Dehumanizacija celega naroda, kot med holokavstom.

Predsednik memoriala Jad Vašem Dani Dajan je provokacijo ambasadorja Izraela pri Združenih narodih Gilada Erdana z rumeno zvezdo označil za skrunitev. Zvezda je bila simbol nemoči judovskega ljudstva, Izrael je močan in sam odloča o svoji usodi, trdi Dajan. Žal tudi o usodi drugega ljudstva, v Gazi in na Zahodnem bregu. Rumeno zvezdo bi si danes lahko pripeli otroci v Gazi, ne pa ambasador Erdan in tisti, ki po 7. oktobru vsak božji dan ubijajo po več kot sto teh otrok.

Zavedam se, kako kratka je lahko razdalja med obsodbo početja Izraela in antisemitizmom. Toda ločnica je jasna. Kvečjemu jo brišejo tisti, ki s pogromi nad Judi utemeljujejo, da mora biti Izraelu danes vse dovoljeno. Antisemitizem podžiga, kdor trže resolucije Združenih narodov in z rumeno zvezdo opravičuje množične poboje. K sreči mnogi Judje obsojajo to početje. Stotine Judov in dvajset rabinov, ki so v kongresni hali v Washingtonu in na Grand Central terminalu v New Yorku zahtevali takojšnjo prekinitev ognja in bili zato aretirani, so živ dokaz absurdnosti antisemitskega posploševanja. Lep zgled sožitja sta v Italiji prispevala rabin in imam, Palestinec iz Hebrona, ki sta na čelu sprevoda v Firencah obsojala vsak zločine svojega naroda.

To je pot. Upreti se je treba spirali nasilja, biti na strani judovskih in palestinskih žrtev in hkrati proti krvnikom na obeh straneh. Upreti se moramo tudi Evropi ras, nacij in krvi, za katero bo danes demonstriral v Milanu Matteo Salvini, čigar islamofobija ni nič boljša od antisemitizma. Sta le dve plati iste medalje sovraštva do drugačnih, obe pa sta bližnji sorodnici suverenistov, nacionalistov in ksenofobov, ki razkrajajo Evropo.

Tomaso Montanari in Joschka Fischer svarita, da je naš čas podoben tistemu tik pred prvo svetovno vojno: vrsta razpršenih konfliktov, ki so se potem zlili v vsesplošno klanje na krilih militarizma, češ da je svobodo narodov in demokracijo treba uveljaviti z orožjem. Afganistan, Irak, Sirija, zdaj še Ukrajina in Gaza nas opominjajo, da med ruševinami ni svobode ne vrednot, le beda in smrt. Indiferentnost množic je peščici nacistov dopustila izvedbo holokavsta. Kaj pa danes? Grozljivi prizori iz Gaze pretresajo javnost tudi v EU in ZDA. Se bo zgroženost prelila v pritisk na vlade, da prisilijo obe strani v politično rešitev? V EU, kot vedno, vsak po svoje. V ZDA pa se le krepijo pritiski na Bidna. Bomo videli, ali bodo zalegli.