POD PREPROGO: Bo Netanjahuju kmalu odklenkalo?

Varnostni svet (VS) Združenih narodov je v ponedeljek s 14 glasovi na 15, med njimi tudi Slovenije, sprejel resolucijo, ki Izraelu nalaga takojšnjo prekinitev ognja v Gazi. Resolucija zahteva tudi brezpogojno izpustitev vseh talcev in odpravo vseh ovir za humanitarni dostop do ljudi v Gazi. Novost je, da so se ZDA vzdržale in s tem dovolile odobritev resolucije. To je bil že šesti poskus ustavitve nasilja po napadu Hamasa 7. oktobra in izraelski agresiji na Gazo. Prejšnji so se izjalovili zaradi veta ZDA, dve proizraelski resoluciji ZDA pa je ustavil veto Rusije in Kitajske.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je pozdravil odobritev, je pa tudi pozval k izvajanju resolucije. Dobro ve, da je v preteklosti na desetine resolucij ostalo na papirju. Izrael se s potuho Washingtona zanje ni zmenil. Ob vzhičenih ocenah, da gre za zgodovinski korak, se lahko vprašamo, ali bodo tokrat besedam sledila dejanja.

Pomisleke utemeljujeta dva signala. Prvič, cena za to, da ZDA niso postavile veta, je bila, da so v besedilu zahtevo po »stalnem premirju« spremenili v zahtevo po »trajnem premirju«. To pomeni, da bi Izrael po izpustitvi talcev lahko spet napadel Gazo. Drugič, ameriška veleposlanica Linda Thomas Greenfield trdi, da resolucija ni obvezujoča. Z njo je pritegnil predstavnik Južne Koreje, medtem ko so drugi veleposlaniki in pravniki ZN soglasno mnenja, da so vse resolucije VS obvezujoče.

Toda kaj, če se ji Izrael ne bo hotel pokoriti? Združeni narodi bi morali poseči z vojaško prisilo. Kajpak, če bi ZDA dovolile. Po okupaciji Gaze in Zahodnega brega leta 1967 je Izrael ignoriral že več deset resolucij, Washington pa mu je pri tem vselej nudil politično kritje. Tudi tokratni resoluciji ne kaže bolje. V čem je torej njen pomen? Izključno v tem, da gre za politični signal, Bidnovo svarilo Netanjahuju, naj se odpove napadu na Rafo. Agresije hipertehnološke vojske na šotorišče, kjer strada skoraj poldrugi milijon ljudi, ameriška javnost ne bi prenesla, tega pa se Biden tik pred volitvami upravičeno boji.

Svarilo za zdaj ni zaleglo. Izraelska vojska še naprej mori civiliste, otroke, ženske, tu pa tam tudi kakega borca Hamasa. Iz bolnišnice Al Šifa poročajo o hladnokrvnih eksekucijah ranjencev in zdravnikov. Bagerji IDF na obalo prenašajo ruševine stavb, da bi zgradili pomole novega pristanišča. Postlani bodo s kostmi žrtev, ki so ostale pod ruševinami, obtožujejo humanitarci.

Vsakomur je jasno, da bi se konflikt v Palestini takoj končal, ko bi ameriški veliki brat Izraelu prekinil dobavo orožja in denarja. Toda Joe Biden je med kladivom in nakovalom: izgublja podporo mladih, ki so zgroženi nad zločini v Gazi, po drugi strani pa vplivni lobiji kot so AIPAC, ki razpolaga s 60 milijardami dolarjev, ADL in ZOA, ki v ZDA poleg judovskih povezujejo tudi krščanske, evangeličanske in neokonservativne sioniste, Washingtonu vsiljujejo brezpogojno podporo izraelski vladi celo proti interesom Izraelcev, Američanov in judovske diaspore.

Biden zato ostaja zavezan apriorni podpori Izraelu, morda pa ne več Netanjahuju, ki si je zaradi tega po prvem jeznem odzivu na resolucijo ZN, ko je preklical obisk izraelske delegacije v ZDA in prekinil pogajanja s Hamasom v Dohi, že dan kasneje premislil. Pogajanja se nadaljujejo, delegacija bo šla v ZDA. Zavedal se je, da bi z napenjanjem vrvi izgubil brezpogojno podporo. Morda pa jo je že, on seveda, ne Izrael.

Podpora Netanjahuju upada tudi doma. Raziskava izraelskega Inštituta za demokracijo je pokazala, da ga negativno ocenjuje 57 odstotkov vprašanih, podpira pa le 28 odstotkov. Večjo podporo uživajo trije generali: vodja generalštaba Herzi Halevi (48%), obrambni minister Joav Galant (40%) in sredinski minister Beni Ganc (34%).

Biden ne skriva naklonjenosti Gancu, ki je sicer podprl agresijo na Gazo, ob spoznanju, da ne vodi nikamor, pa bi morda zdaj ubral drugačno pot. V to smer vodita tudi sveži odločitvi dveh sodišč: ukaz Meddržavnega v Haagu Izraelu, naj dovoli dostavo humanitarne pomoči v Gazo, in Vrhovnega v Izraelu, da ultraortodoksni Judje nimajo pravice živeti na stroške države, kot so doslej. To utegne povzročiti politični potres in umik mesijanske desnice iz vlade.

Benjamin Netanjahu pa je trdoživ in se ne bo dal kar tako, zato bo na osi Izrael-ZDA najbrž še napeto.