POD PREPROGO: Bo grdi raček postal labod?

Priznam, podcenjeval sem jo. Še preden je Joe Biden vrgel puško v koruzo, sem morebitno kandidaturo Kamale Harris označil za plehko. Tak je bil njen podpredsedniški mandat. Ves čas je bila v senci Bidna, malo je imela pooblastil in še pri teh se ni izkazala. Roko na srce, nihče ni pričakoval, da bo v nekaj tednih zablestela, povezala demokrate in jim vlila zaupanje v zmago.

Joe Biden jo je leta 2020 izbral za podpredsednico, da bi pridobil glasove žensk, mladih in manjšin, potem pa je žensko temnopolto-azijskih korenin kot grdega račka postavil v ozadje. Zaupal ji je malo pristojnosti, med temi eno najbolj zoprnih - priseljevanje, pri čemer ni blestela. Za ta epohalni pojav ni čarobne palice. Niti Donald Trump ga kljub vsej retoriki ni zmogel zajeziti.

V zadnjih štirih letih je preko Mehike v ZDA prišlo 7 milijonov migrantov, kar vznemirja ne le belske delavce, ampak tudi latinske priseljence, ki so prišli v ZDA po isti ilegalni poti in se zdaj bojijo, da bodo morali z novimi prišleki deliti drobtine kolača. Inflacija je zdesetkala kupno moč, kar v skrajno individualistični družbi zaostruje obnašanje po načelu »mors tua, vita mea«.

Donald Trump za to ponuja poenostavljen in, kot se je že izkazalo, varljiv recept: zapiranje v protekcionizem, osredotočenje na Ameriko, ki da bo »great again«. Nič ne de, če je potem znižal davke najbogatejšim in pustil na cedilu delavsko volilno bazo. Ljudje mu verjamejo, želijo verovati v sanje, tudi ko so skregane s stvarnostjo.

Sanj senilni Joe Biden ni več sposoben vžgati, četudi mu gre priznati, da je okrepil gospodarstvo in sicer šibke socialne pravice Američanov. Bo Kamala Harris zmogla vžgati sanje? Vprašanje ni, ali je sposobna rešiti dileme globoko razklane ameriške družbe. To bo kvečjemu prišlo na vrsto kasneje, če bo predsednica. Zdaj gre za sanje, morda iluzije, gotovo za volilno propagando. V postdemokraciji je uspešen propagandni stroj vse, kot je pokazal telefonski klic, s katerim sta jo Barack in Michelle Obama podprla. Z mikrofonom opremljena Kamala Harris je hlinila presenečenje in ganjenost. Vsi so razumeli, da je prizor odigran. A tako je, ni nujno, da je res, le da deluje. In v primerjavi z otopelim Bidnom iskrive oči in širok nasmešek Kamale Harris delujejo, vzbujajo empatijo.

Demokrati so se je zato oprijeli kot rešilne bilke. Podprl jo je vplivni klan Clintonovih, Nancy Pelosi in Barack Obama, podprl jo je establišment, pa tudi Alexandria Ocasio Cortez, novi obraz Sandersove leve struje. Zanjo sta se takoj opredelila Black in Hispanic caucus, koordinaciji temnopoltih in latinskih kongresnikov. Glasovi manjšin, žensk - bitka s Trumpom se bo bila tudi na pravici do splava, ki jo v ZDA podpira vsaj 6 žensk na 10 - in mladih utegnejo biti odločilni.

Kamala Harris ni levičarka, niti v še tako zmerni ameriški inačici levice. Gre za sredinsko političarko, zato je tudi povezala razne komponente demokratov. Kot tožilka v Kaliforniji je zagovarjala konservativna načela reda in varnosti. Ji pa te izkušnje prav pridejo proti Trumpu, saj se, kot pravi, »spozna na spolne plenilce, goljufe, lažnivce in zna ravnati z njimi«.

Po tanki napeti vrvi pa bo morala hoditi v zunanji politiki. Američanom je malo mar za Ukrajino, masaker v Gazi pa je razdvojil demokrate. Mladina, muslimani in druge manjšine, pa tudi mnogi liberalni Judje Bidnu očitajo, da je finančno in vojaško vselej podpiral Izrael. Kamala Harris se zdi malce manj naklonjena izraelski skrajni desnici. A predaleč ne sme, da se ne zameri lobiju AIPAC (American Israel Public Affairs Committee), katerega bojkot je pokopal vplivne kongresnike in celo dva predsednika. Jimmy Carter in George Bush oče sta bila do Izraela najmanj ustrežljiva predsednika zadnjih 50 let. Oba sta bila po prvem mandatu poražena.

Četudi bo Kamala Harris znala uspešno krmariti med čermi volilne kampanje in premagati Trumpa, v politiki ZDA ni pričakovati velikih sprememb. Kot jih ni prinesel Barack Obama. Za predsednikom stoji in odloča industrijsko-vojaški kompleks, je svaril že Dwight Eisenhower. Finančni in tehnološki monopoli so ta kompleks le še okrepili, oligarh Elon Musk pa se iz ozadja že preriva na politično sceno. Trenutno ljubkuje s Trumpom, če temu spodleti, pa lahko spet presedla na Kamalo. Le da posli uspevajo.