Prijava
Dark Theme
»Počutim se kot na vrtiljaku, s katerega ne morem sestopiti,» mi je pred kratkim rekel dober prijatelj. Podoba vrtiljaka dobro predstavlja sodobno hitro življenje, ki nas neprestano sili, da naredimo več, da hitimo od ene obveznosti k drugi, ne da bi se sploh kdaj ustavili. Dnevi so zapolnjeni z natrpanimi urniki zaradi službenih in družbenih obveznosti, ki napolnijo vsak trenutek in nam pustijo le malo prostora za počitek in razmislek. Ta nezaustavljivi ritem nas ne izčrpava samo fizično, temveč tudi spodkopava našo sposobnost, da najdemo notranje ravnovesje, potrebo po tem pa sam čutim vse bolj in bolj.
Delo in družabno življenje, ki nenehno zahtevata našo pozornost in prisotnost, nas sčasoma pripeljeta do izčrpanosti. Opazil sem, da moje spanje zaradi tega zelo trpi: stres, ki se nabere čez dan, se ponoči spreminja v tesnobo in včasih v nespečnost. Situacijo še dodatno poslabša vsiljivost elektronskih naprav v naših življenjih. Pametni telefoni, računalniki in družbena omrežja zavzemajo naš prosti čas in možganom preprečujejo, da bi se resnično odklopili.
Zaradi vsega opisanega sem se odločil, da s telefona izbrišem aplikacije. Hočeš nočeš, družbena omrežja povzročajo zasvojenost. Pomislite nase: kolikokrat vzamete v roke telefon, ne da bi se tega zavedali, in s prstom nezavedno iščete ikono določene aplikacije?
Različne študije potrjujejo, da imajo te navade, skupaj s stresom vsakdanjega življenja, uničujoč vpliv na kakovost spanja. Zbudimo se utrujeni, ne da bi si resnično povrnili energijo, in tako se ustvari začaran krog kronične utrujenosti. Sam resnično čutim potrebo po upočasnitvi, po ponovnem iskanju bolj človeškega ritma, ker me takšen življenjski slog, prežet s preveč obveznostmi, hitro izčrpa.
Pri drugih opažam, da se potreba po oddihu od vsakodnevne naglice pogosto kaže v želji po pobegu. Včasih tudi sam zapadem v ta vzorec. A to hitenje k popolnemu »počitku« se pogosto izkaže za iluzijo. Po vrnitvi z vikenda ali počitnic ugotovim, da sem še bolj utrujen. Poskus, da bi napolnili vsak trenutek z novostmi in izkušnjami, le nadaljuje isti krog izčrpanosti, pred katerim skušam pobegniti.
Namesto da bi iskali zavetje v kaosu načrtovanih pobegov, bi morali znova odkriti pomen vsakodnevnega počitka. Čutim potrebo po tem, da si vzamem čas zase, da obnovim svojo energijo in najdem zdrav ritem. Kljub temu pa me družbeni pritisk vodi k obiskovanju večerij, srečanj, dogodkov, tudi takrat, ko moje telo in moj um kličeta po premoru. S tem izčrpavam svoje socialne baterije.
To nenehno premikanje me neizogibno pripelje do točke zloma. Ko mi zmanjka energije, se zaprem vase. Ne odgovarjam več na sporočila prijateljev, izogibam se klicem in iščem zatočišče v samoti. Nikoli nisem čutil potrebe po pobegu, da bi se počutil dobro, ko pa bežim, to počnem, da bi se prilagodil željam drugih, in prepogosto ne poslušam svojih resničnih potreb. Toda sprašujem se, kje je prava mera, saj bi s tem morda prikrajšal prijateljstva in se izoliral od sveta. Nisem še našel odgovora.
Ta potreba po upočasnitvi, po resničnem odklopu, me vodi k razmisleku o tem, kako smo izgubili užitek v majhnih stvareh: v tišini večera doma, v miru sprehoda v naravi, v preprostem užitku branja dobre knjige. To so kakovostni trenutki, ki bi jih morali negovati, saj nam omogočajo, da se regeneriramo, da se ponovno povežemo sami s sabo.
Na žalost danes počasnost pogosto dojemamo kot zapravljanje časa in tako smo začeli živeti z mislijo, da moramo vsak trenutek »izkoristiti« do skrajnosti. Družabno življenje se je omejilo na srečanja v restavracijah in barih, medtem ko se pristni odnosi, zgrajeni na trenutkih resničnega deljenja, kot so trenutki ob preprosti partiji kart ali skupno ustvarjanje nečesa, vse bolj redčijo. Izgubili smo navado, da bi se srečevali na sprehodih ali preprosto preživljali čas skupaj v mirnem okolju.
Namesto da bi nenehno bežali pred rutino, bi se morali naučiti bolje živeti vsakdan. Ostati doma in omejiti premike, posvetiti se samim sebi, ni neuspeh, ampak nuja za ohranjanje zdravega psihofizičnega ravnovesja. Upočasnitev in čas za uživanje v drobnih trenutkih je način, da preživimo v današnjem svetu, ki nas ves čas sili v aktivnost in produktivnost.
