Živijo, Perspektive! Naslednji teden se začne jesen. Verjetno ste opazili, saj se je vreme zelo spremenilo, in če nočete občutiti temperaturnih sprememb in vztrajate v kratkih rokavih in sončnih očalih (kar počnem tudi jaz, saj se ne morem sprijazniti, da je poletja že spet konec), ste opazili razliko v izložbah z oblačili. Te že nekaj časa napovedujejo jesen in zimo. Ali v restavracijah, kjer ponujajo jesensko obarvane specialitete. Če ne drugega, pa je jesen skoraj avtomatično v zraku z začetkom šolskega leta.
Kaj pa knjige? Se med knjigami že čuti jesen? Sama mislim, da ja. Na družbenih omrežij se bliskovito širijo # hashtagi ali ključniki jesen, branje, čas za knjigo. Ob tem se mi je porodilo vprašanje, ali je to nekaj naravnega, preprost koncept ali le marketinška zvijača.
Jesen je zanimivo obdobje za založbe, saj izdajo in javnosti ponujajo nove naslove. Začnejo novo sezono in si želijo, da bodo temačni deževni dnevi privabili k branju več ljudi.
Družabna omrežja, kot je npr. Pinterest, kjer si posameznik ustvari svojo slikovno desko, ali že neštetokrat omenjena Tiktok in Instagram, v tem obdobju polnijo idilične fotografije: knjig, kave in temačnega deževnega ozadja ali pa obarvanega listja na drevesih. Kako lepo bi bilo brati v takem miru. Oh. Jeseni se namreč začne šola, v mojem primeru študijsko leto, ljudje spet vstopimo v vsakdanji ritem in rutino, tako da kot bralci težko najdemo kak idilični trenutek za počitek in branje.
Jesen ima svoje mesto tudi v literaturi. Pogosto se pojavlja v pesniških podobah in motivih. Jesen simbolizira minevanje, zaustavljanje, konec srečnega, sončnega poletja. Paul Verlaine se v Jesenski pesmi sprašuje o človeški minljivosti. Večkrat se ponavlja motiv odpadajočih listov, ki se na primer pri Giuseppeju Ungarettiju ravno tako povezuje s temo minljivosti in smrti vojakov («Si sta come d’autunno sugli alberi le foglie«).
Lahko pa ponazarja tudi preporod, novo rojstvo, saj se takrat začne novo šolsko leto, nova sezona kulturnih in športnih dejavnosti. V tradicionalno kmečkem okolju pa je čas trgatve in druženja ob ognjišču. Briški pesnik Alojz Gradnik v poeziji Jesenski večer v Medani vzklika: »Blagi jesenski večeri vi, v vasi domači!« Jesen s svojimi odtenki vzbuja melanholijo, razmislek in energijo za nov začetek, za preboj zime.
Številni knjižni blogi, pa tudi knjigarne ponujajo sezname knjig, ki jih prilagodijo jesenski atmosferi. Večkrat poudarjajo koncept »spooky season«, predvsem ameriške in angleške prve dame na knjižnem trgu. Predlagajo torej knjige z duhovi, s fantastičnimi elementi in skrivnostmi. Saj se zanje približuje Halloween. Ali pa nasprotno ponujajo naslove ljubezenskih in fikcijskih romanov, ki spoznavajo preigrane ljubezenske trope, samo v jesenskem obdobju ob rezanju buč.
Jeseni se torej večkrat zgodi, da naletimo na izložbena okna knjigarn ali ponudbe na spletu, ki nam ponujajo veliko vizualnih priboljškov. Okrasijo jih z jesenskimi listi in z oranžno obarvanimi platnicami knjig. Pripravljena estetika bralca spodbudi, naj izbere ravno opisane knjige. Knjigotržci skušajo izkoristiti to vzdušje in naivnost kupcev, ki vse bolj strmijo samo v družabna omrežja in jim zato tudi v knjigah ponujajo enake podobe, s čimer še bolj pogojujejo njihovo izbiro. Meni se zdi, da na tak način zelo vplivajo na našo svobodno izbiro knjig.
Populariziranje letnih časov v knjigah in njihovo branje le v določenem letnem času se mi ne zdi najbolj plemenito. Deluje pa učinkovito. Marketinški triki imajo predvsem na področju založništva lahko velik in zahteven cilj privabiti sodobnega bralca. Kupec pa ne sme vedno nasesti samo na lepe besede in privlačne platnice. No, lepa platnica seveda vedno premami.
Predlagala pa bi, da se kot »jesenski bralci« podamo v knjigarno, na splet ali kamorkoli tudi po knjige s težo, z dejanskimi jesenskimi temami, ne samo z vonjem po cimetu.