PERSPEKTIVE: Nova Amerika in endemični trumpizem

Mnogi smo se pred ameriškimi volitvami spraševali, kdo in kaj je Amerika, kako nase gleda današnja polarizirana ameriška družba in kako se definira. Z izidom volitev smo dobili jasen odgovor. Trump ni vzrok, temveč simptom tega, kar večina Američanov danes čuti, misli in hoče. Nekdanji predsednik ni zmagal le v ključnih zveznih državah, ampak je največ glasov prejel tudi na vsedržavni ravni, kar republikancem ni uspelo že 20 let. Tako lahko Trump računa na podporo obeh domov kongresa, pa tudi konservativnejšega vrhovnega sodišča, ima večjo politično moč, za seboj pa nadvse zvesto stranko.

Trumpizem v ameriški družbi je endemičen. Trumpovo vrnitev na oblast je legitimiralo ljudstvo, zato lahko pričakujemo še več prestopov na njegovo stran, kot je to že storil bodoči podpredsednik JD Vance. Ti bodo podpirali Trumpa v parlamentu in birokratskih aparatih. Ravno ti ljudje bi mu namreč najbolj nasprotovali, če se ne bi strinjali z njegovimi potezami, predvsem na področju zunanje politike. Nekateri Američani so morda res izolacionisti, večina pa si za Ameriko želi ponovne vzpostavitve reda in avtoritete, ki sta v zadnjih letih vse redkeje spoštovana. Ker nasprotniki Američane vse manj »spoštujejo«, pa po svetu divjajo nemiri in vojne. Tega se Američani zavedajo. Trumpov cilj je torej ponovna vzpostavitev strah zbujajočega ugleda, ki naj bi preprečil izbruhe novih vojn in pripomogel k stabilnosti ameriškega imperija. Kako in ali mu bo to uspelo, bomo še videli. A osredotočimo se na življenje znotraj ZDA, da bomo bolje razumeli, kaj se tam dogaja, in tako morebiti prepoznali dejavnike, ki so vodili do Trumpovega uspeha.

Ključnega pomena je bila Pensilvanija. Tudi tokrat je v tej zvezni državi zmagal Trump, ki je v primerjavi z letom 2020 prejel 5 % več glasov tudi v njenem največjem mestu, Filadelfiji. Podpora Trumpu je narasla tudi v mestnih središčih, ki so navadno bolj napredna. Če so demokrati že izgubili delavski razred belih Američanov, se je za Trumpa tokrat odločilo tudi več Latinoameričanov, Afroameričanov in mladih iz srednjega in nižjega razreda.

Demokrati so elitistična stranka. V družbi prevzemajo moralno vzvišeno držo in se prikazujejo kot edini, ki lahko presojajo o resnici in odločajo o tem, kaj je družbeno sprejemljivo. Mediji, Hollywood in univerze, trije stebri družbenega vpliva, so izrazito progresivni in naklonjeni demokratom. Zadnja leta v njihovi propagandi prevladuje identitetna politika. To je politika, ki se usmerja k nekaterim manjšinam in tistim ljudem, ki se z njo lahko poistovetijo, ker se ne soočajo z drugimi težavami. Zapovedujejo kulturo ozaveščenosti (t. i. woke culture) in prekomerno politično korektnost; kulturo izključevanja (t. i. cancel culture) in prirejanje zgodovinske naracije v skladu z današnjim sistemom vrednot. V šolah vzgajajo o spreminjanju spola in nebinarnih identitetah; na družbene probleme gledajo v luči rase ali spola, ne pa skozi marksistična očala ekonomskih dinamik. Obsojajo določene posameznike samo zato, ker pripadajo družbeni skupini belih heteroseksualnih moških in stojijo za slogani, kot sta »dovolj financiranja policije« in »odprimo meje za priseljence«. Večina Američanov je s tem, ko se je odločila za Trumpa, tako politiko zavrnila, saj se enostavno sooča z drugimi, »konkretnejšimi« težavami, kot so inflacija, cene najemnin, zdravstvene oskrbe in bencina, premoženjska neenakost, fentanil, nasilje in kriminal. Demokratska stranka je na te ljudi pozabila ali pa njihove skrbi enostavno pojmuje kot ničvredne, s čimer jih usmerja k Trumpu.

Ko sem razmišljal o vsem tem, sem se vprašal, zakaj so ljudje v preteklosti volili levico. Volili so jo, da bi se borili proti oblasti, proti močnejšim pripadnikom buržoazije in nepravičnosti; da bi njihov glas, njihove ideje in težave odmevale tudi v parlamentu in bi dosegli večjo enakopravnost, dobrobit in pravice za vse. Revolucionarni glas je bil glas pozabljenih, revnih, delavcev - levice, ki je v prejšnjem stoletju dosegla marsikateri družbeni napredek in se nazadnje za nekaj časa tudi ustalila na oblasti. Domnevam lahko, da bi ti ljudje danes volili Trumpa. Konec koncev je sam JD Vance pozval mlade, naj naredijo pravi revolucionarni korak in se na univerzi izrečejo za konservativce. Naj bo to v razmislek tudi vsem nam v Evropi.