PATENTI ZA CEPIVA: Tabu je padel

V svetu je po drugi svetovni vojni uveljavljen pojem washingtonskega konsenza. Gre za sklop pisnih in nenapisanih pravil o tem, kaj je v kapitalističnem sistemu dovoljeno in kaj ni. Neoliberalizem je še dodatno zakoličil načelo, da je zasebni profit na vrhu lestvice vrednot t. i. svobodnega sveta. Socialne pravice, varstvo okolja, zaščita zdravja, celo življenje posameznikov stojijo nekaj stopničk niže. Zaščiti profita in svobodnega trga so zavezane vlade, še bolj pa mednarodne tehnokratske strukture, kot so svetovna organizacija za trgovino WTO, mednarodni denarni sklad FMI, Svetovna banka in druge.

Napoved predsednika ZDA Joeja Bidna, da je pripravljen na razpravo o odpravi zaščite intelektualne lastnine za cepiva, je zato prvovrstna senzacija, padec dolgoletnega tabuja. Bidnova trgovinska predstavnica Katherine Tai je povedala, da vlada ZDA še trdno verjame v zaščito intelektualne lastnine, da pa globalna pandemija covida-19 zahteva izredne ukrepe. Zasuk je najbrž povezan s katastrofalnimi razmerami v Indiji, kjer so v zadnjih 24 urah našteli 412.000 novih okužb in skoraj 4000 smrtnih žrtev, predvsem pa bi z novimi različicami koronavirusa lahko spet spravili na kolena ves svet.

Odpravo zaščite intelektualne lastnine za cepiva proti covidu-19 sta že oktobra lani predlagali Indija in Južna Afrika. Gre za umik patentov, avtorskih pravic, zaščite industrijskega oblikovanja in zaupnih informacij, kar bi omogočilo razširitev proizvodnje in dobave cepiva. Pravila bi opustili za nekaj let, dokler ne bi premagali pandemije. Nevladni organizaciji Oxfam in Emergency sta te dni objavili podatek, da je več kot 70 % prebivalcev najbolj razvitih držav G7, v Italiji pa celo 82 %, naklonjenih zamrznitvi patentov. Toliko bolj, ker so kolosi »big pharma« v ZDA in Evropi za raziskovanje cepiv proti covidu-19 koristili več deset milijard dolarjev državnih prispevkov. Cepiva bi zaradi tega morali razglasiti za skupno last človeštva.

Prav te dni zaseda generalna skupščina svetovne organizacije za trgovino WTO, kjer poteka spopad med veleposlaniki razvitih in revnih držav. Slednji opozarjajo, da pravila WTO v izjemnih okoliščinah že dopuščajo začasno odpravo zaščite intelektualnih pravic. In kakšna okoliščina je bolj izjemna od globalne pandemije, ki povzroča milijone mrtvih? Novo stališče ZDA bi lahko premaknilo jeziček na tehtnici. Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Ghebreyesus je zato odločitev ZDA označil za zgodovinsko.

Pogajanja med državami bodo gotovo težka. Medtem ko je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen podprla Bidnovo pobudo, Francija in nekatere druge države nasprotujejo zamrznitvi patentov in bi pristale le na kako donacijo nerazvitim. Še hujši bo spopad z ameriškimi podjetji »big pharma«, ki bodo proti »socialističnemu razlaščanju« pognala v boj armade odvetnikov. Vprašljivo je, ali bodo v primeru poraza lojalno delila vse pridobljeno znanje, kot tudi ni rečeno, da bo farmacevtska industrija tako v Evropi kot v manj razvitih državah ob morebitni sprostitvi patentov sposobna hitro aktivirati množično proizvodnjo cepiv.

Vendar tabu je padel in zdaj bo o vseh teh konkretnih vprašanjih vsaj mogoče razpravljati. Pod nujno, saj je boj proti virusu tekma s časom. Dokler pandemije ne bodo premagali na vseh celinah, nihče ne bo na varnem.